1577 “Veljavno prejme svete redove le krščen moški (vir)” (CIC kan. 1024). Gospod Jezus je izbral može (viri), da je izoblikoval zbor dvanajstih apostolov (prim. Mr 3,14-19, Lk 6,12); in apostoli so delali isto, ko so izbirali sodelavce (prim. 1 Tim 3,1-13; 2 Tim 1,6; Tit 1, 5-9), ki so jih nasledili v njihovi nalogi (sv. Klemen Rimski, Kor 42,4, 44,3). Zbor škofov, s katerim so duhovniki zedinjeni v duhovništvu, je tisti, ki do Kristusove vrnitve ponavzočuje in posedanja zbor dvanajsterih. Cerkev priznava, da jo ta izbira Gospoda samega obvezuje. Zato posvečenje (ordinatio) žensk ni mogoče (Janez Pavel II. MD 26-27; CDF deklaracija “Inter insigniores”: AAs 69 (1977) 98-116).
1578 Nihče nima pravice prejeti zakrament svetega reda. Nihče ne prilašča sam sebi te službe. Bog ga k temu pokliče (prim. Heb 5,4). Kdor misli, da prepoznava znamenja božjega klica k posvečeni cerkveni službi, mora svoje hrepenenje ponižno podrediti avtoriteti (oblasti) Cerkve, ki ji pripada odgovornost in pravica poklicati koga k prejemu redov. Kakor vsako milost je treba tudi ta zakrament sprejeti kot zastonjski dar.
1579 Vsi posvečeni nositelji cerkvene službe v latinski Cerkvi, razen stalnih diakonov, so redno izbrani izmed vernih mož, ki živijo kot samski in ki imajo voljo ohraniti celibat “zaradi božjega kraljestva (prim. Mt 19,12). Poklicani, da se brez razdeljenosti posvečajo Gospodu in temu, kar je Njegovega (prim. 1 Kor 7,32), se v celoti podarjajo Gospodu in ljudem. Celibat je znamenje tistega novega življenja, kateremu naj služi nositelj cerkvene službe, ki je bil prav za to posvečen; če je celibat sprejet z veselim srcem, sijajno oznanja božje kraljestvo (prim. D 16).
1580 V vzhodnih Cerkvah že stoletja velja drugačna ureditev: medtem ko škofe izbirajo izključno med neporočenimi, morejo poročeni možje biti posvečeni v diakone in duhovnike. Ta praksa že dolgo časa velja za zakonito; ti duhovniki opravljajo plodovito svojo službo sredi svojih skupnosti (prim. D 16). Sicer pa je celibat duhovnikov v vzhodnih Cerkvah zelo v časti; in številni so duhovniki, ki so ga zaradi božjega kraljestva svobodno izbrali. Tako na Vzhodu kakor na Zahodu se tisti, ki je prejel zakrament svetega reda, ne more več poročiti.