I. Kristusovi zakramenti

1114 “Opiraje se na nauk svetega pisma, na apostolska izročila in na soglasje … očetov” izpovedujemo, da je “vse zakramente nove zaveze postavil naš Gospod Jezus Kristus” (DS 1600-1601).

1115 Zveličavno-odrešenjska so bila skupaj z njegovimi besedami že Jezusova dejanja v času njegovega skritega življenja in javnega delovanja. Anticipirala so moč njegove velikonočne skrivnosti. Naznanjala in pripravljala so to, kar je Jezus podaril Cerkvi, potem ko je bilo vse dopolnjeno. Skrivnosti Kristusovega življenja so temelji tistega, kar odtlej Kristus po služabnikih svoje Cerkve deli v zakramentih, kajti “kar je bilo na našem Zveličarju vidnega, je prešlo v zakramente” (sv. Leon Veliki, serm. 74,2).

1116 Kot “moči, izhajajoče” iz telesa Jezusa Kristusa (prim. Lk 5,17; 6,19; 8,46), ki je vedno živ in oživljajoč, kot dejanja Svetega Duha, ki je na delu v Kristusovem telesu, Cerkvi, so zakramenti “božje mojstrovine” v novi in večni zavezi.