Slavljen si v zboru svetih: z venčanjem njihovih zaslug venčaš svoja darila (RiM, hvalospev pri mašah svetnikov, ki navaja “učitelja milosti”, sv. Avguština, Psal. 102,7).
2006 Izraz “zasluženje” v splošnem pomeni plačilo, ki ga dolguje kaka skupnost ali družba za dejanje katerega od svojih članov, ki se je izkazalo kot dobro ali pa kot hudodelsko, vredno nagrade oziroma kazni. Zasluženje sodi h kreposti pravičnosti, v skladu z načelom enakosti, ki to krepost vodi.
2007 V razmerju do Boga v strogo pravnem smislu človek nima nobenega zasluženja. Neenakost med njim in nami je neskončna, kajti vse smo dobili od njega, svojega Stvarnika.
2008 Človekovo zasluženje pred Bogom v krščanskem življenju izhaja iz tega, da je Bog svobodno uredil tako, da je Bog svobodno uredil tako, da človeka pridružuje delu svoje milosti. Očetovsko delovanje Boga s svojimi pobudami je prvenstveno in svobodna človekova dejavnost je v svojem sodelovanju drugotna, tako da moramo zasluženja za dobra dela pripisovati najprej božji milosti, nato verniku. Vrh tega človekovo zasluženje samo pripada navsezadnje Bogu, kajti človekova dobra dela izhajajo – v Kristusu – iz prehitevajočih pobud in pomoči Svetega Duha.
2009 Posinovljenje (adoptivno sinovstvo) nam more s tem, po milosti stori deležne božje narave na podlagi zastonjske pravičnosti, podeliti resnično zasluženje. V tem je na milosti temelječa pravica, polna pravica ljubezni, ki nas naredi za Kristusove “sodediče” in vredne, da prejmemo “obljubljeno dediščino večnega življenja” (Trid. k.: DS 1546). Zasluženja naših dobrih del so darovi božje dobrote (Prim. Trid. k.: DS 1548) “Najprej je bila milost, zdaj pa vračamo, kar smo dolžni … Zasluženja so božji dar” (sv. Avguštin, serm. 298,4-5).
2010 Ker v redu milosti pobuda pripada Bogu, zato nihče ne more zaslužiti prve milosti ob začetku spreobrnjenja, odpuščanja in opravičenja. Ob nagibanju Svetega Duha in ljubezni moremo potem za nas same in za druge zaslužiti milosti, koristne za naše posvečenje, za rast milosti in ljubezni, kot tudi za dosego večnega življenja. Časne dobrine same, kot sta zdravje in prijateljstvo, moremo zaslužiti, v skladu z božjo modrostjo. Te milosti in te dobrine so predmet krščanske molitve. Le-ta nam preskrbi milost, ki je potrebna za zaslužna dela.
2011 Kristusova ljubezen je v nas vir vseh naših zasluženj pred Bogom. Milost nam s tem, ko nas z dejavno ljubeznijo zedinja s Kristusom, zagotavlja nadnaravno kakovost naših del in na podlagi tega njihovo zaslužnost pred Bogom kakor tudi pred ljudmi. Svetniki so se vedno živo zavedali, da so njihova zasluženja čista milost.
Po tem zemeljskem izgnanstvu upam priti k tebi in se veseliti ob tebi v domovini. Nočem si nabirati zasluženj za nebesa, delati hočem samo za tvojo ljubezen … Na večer tega življenja se bom prikazala pred teboj praznih rok, kajti ne prosim te, Gospod, da bi štel moja dela. Vse naše pravičnosti so omadeževane v tvojih očeh . Zato hočem obleči tvojo lastno pravičnost in od tvoje ljubezni prejeti v večno posest tebe samega … (sv. Terezija Deteta Jezusa, offr.)