III. Darovi in sadovi Svetega Duha

1830 Kristjanovo nravno življenje podpirajo darovi Svetega Duha. To so trajna razpoloženja, ki napravijo človeka voljnega, da sledi pobudam Svetega Duha.

1831 Sedmeri darovi Svetega Duha so: modrost, umnost, svet, moč, vednost, pobožnost in strah božji. V svoji polnosti pripadajo darovi Svetega Duha Kristusu, Sinu Davidovemu (prim. Iz 11,1-2). Darovi Svetega Duha spopolnjujejo in dovršujejo kreposti tistih, ki prejmejo te darove. Darovi Svetega Duha napravijo vernike voljne, da z vso pripravljenostjo sledijo božjim navdihom.

Tvoj Duh je dobrotljiv, naj me vodi po ravni zemlji (Ps 143,10).

Zakaj vsi, ki se dajo voditi božjemu Duhu, so božji sinovi (...). Če pa smo otroci, smo tudi dediči; dediči pri Bogu, sodediči pa s Kristusom (Rim 8,14.17).

1832 Sadovi Duha so popolnosti, ki jih izoblikuje v nas Sveti Duh kot predujem večne slave. Cerkveno izročilo jih našteva dvanajst: “ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, dobrohotnost, krotkost, zvestoba, skromnost, zdržnost, čistost” (Gal 5,22-23 vulg.).

NA KRATKO

1833 Krepost je trajno in trdno razpoloženje za nravno dobra dejanja.

1834 Človeške kreposti so stalna razpoloženja uma in volje, ki uravnavajo naša dejanja, urejajo naše strasti in usmerjajo naše ravnanje v skladu z razumom in vero. Razvrstiti jih moremo okrog štirih glavnih kreposti, ki so: razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost.

1835 Razumnost razpoloži praktični razum, da v vsaki okoliščini razbere naše resnično dobro in izbere pravilna sredstva, da to dobro izpolni.

1836 Pravičnost obstoji v stanovitni in trdni volji, da damo Bogu in bližnjemu to, kar mu gre.

1837 Srčnost daje v težavah trdnost in stanovitnost v prizadevanju za dobro.

1838 Zmernost brzda privlačnost čutnih naslad in daje ravnovesje v uporabljanju ustvarjenih dobrin.

1839 Nravne kreposti se večajo z vzgojo, s premišljenimi dejanji in z vztrajnostjo v prizadevanju. Božja milost jih očiščuje in dviga.

1840 Božje kreposti usposabljajo kristjane za življenje v povezanosti s sveto Trojico. Za svoj izvor, nagib in predmet imajo Boga, katerega človek spoznava po veri ter upa vanj in ga ljubi zaradi njega samega.

1841 Božje kreposti so tri: vera, upanje in ljubezen (prim. 1 Kor 13,13). Božje kreposti oblikujejo in oživljajo vse nravne kreposti.

1842 Z vero verujemo v Boga in imamo za resnico vse, kar nam je razodel in nam sveta Cerkev predlaga v verovanje.

1843 Z upanjem hrepenimo po večnem življenju in po milostih, da bi ga zaslužili, in tega dvojega v trdnem upanju pričakujemo od Boga.

1844 Z ljubeznijo ljubimo Boga nadvse in iz ljubezni do Boga ljubimo svojega bližnjega kakor sami sebe. Ljubezen je “vez popolnosti” (Kol 3,14) in (notranji) lik vseh kreposti.

1845 Sedmeri darovi Svetega Duha, podeljeni kristjanom, so: modrost, umnost, svet, srčnost, vednost, pobožnost in strah božji.