2742 “Neprenehoma molite” (1 Tes 5,17), “v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse” (Ef 5,20), “ob vsaki priložnosti molite v duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami; v ta namen čujte z vso vztrajnostjo in molite za vse svete” (Ef 6,18). “Ni nam zapovedal, naj stalno delamo, bedimo in se postimo, medtem ko je nenehna molitev za nas postava” (Evagrij Pontski, cap. pract. 49). Ta neutrudna gorečnost more prihajati samo iz ljubezni. Zoper našo težino in lenobo je boj molitve boj ponižne, zaupljive in vztrajne ljubezni. Ta ljubezen odpira naša srca za tri sijoče in oživljajoče razvidnosti vere:
2743 Moliti je vedno mogoče: Kristjanov čas je čas vstalega Kristusa, ki je “z nami vse dni” (Mt 28,20), naj bodo viharji že kakršnikoli (prim. Lk 8,24). Naš čas je v božji roki:
Celo na tržišču ali v samotnem sprehajališču je mogoče moliti pogosto in goreče. Mogoče je to sede v vaši prodajalnici, bodisi da ravno kupujete ali prodajate, ali celo medtem, ko kuhate (sv. Janez Zlatousti, ecl. 2).
2744 Moliti je življenjska potreba. Dokaz iz nasprotja od tega ni nič manj prepričljiv: če se ne damo voditi Duhu, znova pademo v suženjstvo greha (prim. Gal 5,16-25). Kako bi Sveti Duh mogel biti “naše življenje”, če je naše srce daleč proč od njega?
Ničesar ni, kar bi bilo toliko vredno kakor molitev; molitev stori, da to, kar je nemogoče, postane mogoče, in láhko to, kar je težko. Nemogoče je, da bi človek, ki moli, mogel grešiti (sv. Janez Zlatousti, Anna 4,5).
Kdor moli, se gotovo zveliča; kdor ne moli, se gotovo pogubi (sv. Alfonz Ligvorij, mez.).
2745 Krščanska molitev in krščansko življenje sta neločljivi, kajti tu gre za isto ljubezen in za isto odpoved, ki izhaja iz ljubezni. Za isto sinovsko in ljubečo soglasnost z Očetovim načrtom ljubezni. Za isto preoblikujoče zedinjenje v Svetem Duhu, ki nas vedno bolj upodablja po Jezusu Kristusu. Za isto ljubezen do vseh ljudi, za tisto ljubezen, s katero nas je ljubil Jezus. “Oče vam bo dal, karkoli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da ljubite drug drugega” (Jn 15,16-17).
Nenehno moli tisti, ki zedinja molitev z deli in dela z molitvijo. Samo tako moremo imeti za uresničljivo načelo, da je treba nenehno moliti (Origen, or. 12).