268 Od vseh božjih lastnosti je v veroizpovedi imenovana samo božja vsemogočnost: izpovedovati jo je zelo pomembno za naše življenje. Verujemo, da je ta lastnost vesoljna, kajti Bog, ki je vse ustvaril (prim. 1 Mz 1,1; Jn 1,3), vse vodi in vse zmore; da je ljubeča, kajti Bog je naš Oče (prim. Mt 6,9); da je skrivnostna, kajti samo vera jo more razložiti, ko “se v slabosti spopolnjuje” (2 Kor 12,9; prim. 1 Kor 1,18).
“Stori, karkoli hočeš” (Ps 115,3)
269 Sveto pismo ponovno in ponovno poveličuje vesoljno božjo moč. Boga imenuje “Mogočni Jakobov” (1 Mz 49,24; Iz 1,24), “Gospod nad vojskami”, “Močni” in “Mogočni” (Ps 24,8-10). Če je Bog vsemogočen “na nebu in zemlji” (Ps 136,6), je to zaradi tega, ker ju je on ustvaril. Nič mu ni torej nemogoče (prim. Jer 32,17; Lk 1,37) in po svoji volji razpolaga z delom svojih rok (prim. Jer 27,5). Bog je Gospod vesolja, kateremu je dal red in ki mu ostaja v celoti podvrženo in njemu na voljo; Gospodar je zgodovine: po svoji volji vlada srcem in dogodkom (prim. Est 4,17b; Prg 21,1; Tob 13,2): “Zakaj tvoja silna moč ti je vedno na voljo; kdo se bo ustavil moči tvoje roke?” (Mdr 11,21).
“Ti pa imaš usmiljenje z vsemi, ker vse premoreš”(Mdr 11,23)
270 Bog je vsemogočni Oče. Njegovo očetovstvo in moč se medsebojno osvetljujeta. Svojo očetovsko vsemogočnost namreč kaže z načinom, kako skrbi za naše potrebe (prim. Mt 6,32); z darom posinovljenja (“In jaz vam bom Oče in vi boste moji sinovi in hčere, tako govori vsemogočni Gospod”: 2 Kor 2,18); končno s svojim neskončnim usmiljenjem, ker izkazuje svojo moč s svobodnim odpuščanjem grehov.
271 Božja vsemogočnost nikakor ni samovoljna: “V Bogu so mogočnost in bistvo, volja in um, modrost in pravičnost popolnoma isto. Zato ničesar ne more biti v božji moči, česar ne bi bilo v pravični božji volji ali v njegovem modrem umu” (sv. Tomaž Akv., s.th. 1,25,5, ad 1).
Skrivnost navidezne božje nemoči
272 Vera v vsemogočnega Boga more biti postavljena na preizkušnjo z izkustvom zla in trpljenja. Včasih se more zdeti Bog odsoten in nesposoben preprečiti zlo. Toda Bog Oče je razodel svojo vsemogočnost na najbolj skrivnosten način v prostovoljnem ponižanju in v vstajenju svojega Sina, s katerima je premagal zlo. Tako je križani Kristus “božja moč in božja modrost. Zakaj to, kar je nespametno pri Bogu, je modrejše od ljudi, in kar je pri Bogu slabotno, je močnejše od ljudi” (1 Kor 1,24-25). V Kristusovem vstajenju in poveličanju je Oče pokazal “neznansko moč in brezmejno mogočnost” ter “neizmerno velikost svoje moči do nas vernikov” (Ef 1,19-22).
273 Samo vera se more oklepati skrivnostnih poti božje vsemogočnosti. Ta vera se ponaša s svojimi slabostmi, da bi pritegnila nase Kristusovo moč (prim. 2 Kor 12,9; Flp 4,13). Največji vzor takšne vere je Devica Marija, ki je verovala, “da Bogu ni nič nemogoče” (Lk 1,37), in ki je mogla poveličevati Gospoda: “Velike reči mi je storil on, ki je mogočen in je njegovo ime sveto” (Lk 1,49).
274 “Ničesar torej ni, kar bi bilo bolj sposobno utrditi našo vero in naše upanje, kakor globoko v naše duše vtisnjeno prepričanje, da Bogu ni nič nemogoče. Kajti v vse, kar je nato še treba verovati, čeprav je še tako veliko in čudovito in kar najbolj presega navadne naravne zakone, vendarle naš razum z lahkoto in brez slehernega omahovanja pritrdi, brž ko dojame idejo o božji vsemogočnosti” (RK 1,2,13).
NA KRATKO
275 S pravičnim Jobom izpovedujemo: “Vem, da vse premoreš, da ti noben sklep ni neizvedljiv” (Job 42,2).
276 Zvesta pričevanju Svetega pisma se Cerkev pogosto obrača s svojo molitvijo na “Vsemogočnega večnega Boga” (“omnipotens sempiterne Deus…”) v trdni veri, da “Bogu ni nič nemogoče” (1 Mz 18,14; Lk 1,37; Mt 19,26).
277 Bog razkriva svojo vsemogočnost, ko nas spreobrača od naših grehov in nas po milosti znova vzpostavlja v svoje prijateljstvo. “Veliki Bog, svojo vsemogočnost razodevaš predvsem z usmiljenjem in prizanašanjem” (“Deus, qui omnipotentiam tuam parcendo maxime et miserando manifestas…”: RiM, glavna prošnja 26. nav. nedelje).
278 Če ne bi verovali, da je božja ljubezen vsemogočna, kako potem verovati, da nas je Oče mogel ustvariti, Sin odrešiti, Sveti Duh posvetiti?