Prvo berilo: Melkizedek daruje kruh in vino
1 Mz 14,18- 20
Berilo iz prve Mojzesove knjige.
Tiste dni je sálemski kralj Melkízedek prinesel kruha in vina.
Bil je duhovnik Najvišjega Boga
in je blagoslôvil Abrama, rekoč:
»Abram, blagosloví naj te Bog Najvišji,
ki je ustvaril nebo in zemljo!
In slavljen bodi Bog Najvišji,
ki ti je dal v roke tvoje nasprotnike!«
Potem mu je Abram dal desetino od vsega.
Spev z odpevom
Ps 110,1- 4 (R 4bc)
Odpev: Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu.
Gospod govorí mojemu Gospodu:
»Sédi na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov
za tvojih nog podnožje.« Odpev.
Žezlo tvoje moči ti poklanja Gospod s Síona,
vladaj sredi svojih sovražnikov.
Ti si kralj že od svojega veličastnega rojstva,
rojen si kakor rosa pred zgodnjo danico. Odpev.
Gospod je prisegel,
svoje prisege ne bo spreménil:
»Ti si duhovnik na veke
po Melkízedekovem redu.« Odpev.
Drugo berilo: Kadar jemo kruh in pijemo iz keliha,
1 Kor 11,23- 26 oznanjamo Gospodovo smrt
Berilo iz prvega pisma apostola Pavla Korinčanom.
Bratje in sestre,
jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izróčil:
Gospod Jezus je tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh
in se zahvalil, ga razlomil in rekel:
»To je moje telo, ki je za vas. To delajte v moj spomin.«
Prav tako je vzel po večerji tudi kelih in rekel:
»Ta kelih je nova zaveza v moji krvi.
Kólikorkrat boste pili, delajte to v moj spomin.«
Kajti kólikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih,
oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.
PESEM SLEDNICA
Ni obvezna; lahko jo beremo ali pojemo tudi samo od znaka ‡.
Hvali, Síon, Rešenika,
nam pastirja in vodnika
s himnami in pesmimi.
Naj ga hvali, kar ga hoče,
ni prehvaliti mogoče
ga v nobenih hvalnicah.
Dar posebnega češčenja:
živi kruh in vir življenja
danes nam je predložen.
Pri večerji v živi veri
bil je trumi dvanajstéri
zbranih bratov izročen.
Bodi polna, bodi glasna,
bodi mila, bodi jasna
vernih hvala in radóst.
Dan slovesni se ponavlja,
dan ustanovni se proslavlja,
kar je dana ta skrivnost.
Nov je Kralj pri tem obredu
novo jagnje v novem redu
mesto starega nam dal.
Novo pride, staro mine,
pred resnico sen izgine,
noč premaga dan svetal.
Kar tedaj je Kristus stóril,
to – učencem je govóril – v moj spomin naj se vrši!
Naročilo se spolnjuje,
kruh in vino se daruje
za rešenje vseh ljudi.
Nauk dan je za kristjane,
kruh tedaj meso postane,
vino pa postane kri.
Vid in um ne izmodruje,
živa vera potrjuje:
nadnaravne so reči.
Te podobe raznolike
skrivajo reči velike
v znamenjih, a ne v stvareh.
Jed, pijača sam postane,
vendar Kristus cel ostane,
pričujoč v podobah dveh.
Kdor uživa, razdeliti
ga ne more, ne zlomiti,
celi Jezus pride vanj.
Kakor eden, tisočéri,
vsak ga prejme v isti méri,
za nikogar ni ga manj.
Dan je dobrim, dan krivičnim,
le z učinkom prav različnim:
za življenje ali smrt.
Je krivičnim v pogubljenje,
dobrim vernim pa v življenje,
dvojen, glej, je vstop odprt.
Če podoba se prelomi,
ne premišljaj in ne dvomi,
delci toliko dadó mi,
kakor v celem skrito je.
Ne deli se Božje Jagnje,
ne spreminja njega stanje,
le deli se, kar je vnanje,
notranjega znamenje.
‡Angelska je, glejte, hrana
potnikom v popotnjo dana,
kruh resničen za kristjana,
tega ne mečímo psom.
Se v podobah označuje:
ko sin Izak se žrtvuje,
jagnje praznično daruje,
mana daje prednikom.
Ti, pastir, nas s kruhom hrani,
ti nam, Jezus, stoj ob strani,
ti nas pasi, ti nas brani,
ti nam daj med nebeščani
mesto v večnih radostih.
Ti, zaklad močí, modrosti,
tu že vir nam vse sladkosti,
sprejmi nas med svoje gósti
tudi v rajski tam blagósti
v družbi svojih blaženih!
Aleluja Jn 6,51
Aleluja. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes, govorí Gospod.
Če kdo jé od tega kruha, bo žível vekomaj. Aleluja.
Evangelij: Vsi so jedli in se nasitili
Lk 9,11b- 17
‡Iz svetega evangelija po Luku.
Tisti čas je Jezus množicam govóril o Božjem kraljestvu
in ozdravljal vse, ki so bili potrebni ozdrávljenja.
Medtem se je dan začel nagibati.
Pristopili so dvanajstéri in mu rekli:
»Odpústi množico, naj gre v bližnje vasi in zaselke,
da prenoči in si najde živeža; tukaj smo na pustem kraju.«
Dejal jim je:
»Vi jim dajte jesti!«
Oni pa so rekli:
»Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi,
razen če gremo in kupimo hrano za vse te ljudi.«
Bilo pa je tam okoli pet tisoč mož.
Dejal je svojim učencem:
»Posédite jih v skupine približno po petdeset.«
Storili so tako in vse posedli.
Tedaj je vzel tistih pet hlebov in dve ribi,
se ozrl v nebo, jih blagoslôvil, razlômil
in dajal učencem, da so jih delili med množico.
Vsi so jedli in se nasitili.
Pobrali so, kar jim je ostalo,
in s temi koščki so napolnili dvanajst košar.