Celotno besedilo v pdf obliki

Prvo berilo: Modrost moramo ceniti nad vse
Mdr 7,7-11

Berilo iz Knjige modrosti.

Molil sem in dana mi je bila preudarnost, klical sem in name je prišel duh modrosti.
Bolj sem jo cenil kakor žezla in prestole, v primerjavi z njo sem imel bogastvo za prazen nič.
Niti z neprecenljivim draguljem je nisem primerjal,
saj je v njenih očeh vse zlato le kupček peska
in srebro se v primeri z njo šteje za blato.
Bolj kot zdravje in lepo postavo sem jo vzljubil;
sklenil sem, da jo bom raje imel kakor luč,
ker njen plamen ne pozna pojemanja.
Hkrati z njo so prišle k meni vse dobrine,
po njenih rokah neizmerno bogastvo.

Spev z odpevom
Ps 90,12-17 (R prim. 14)

Odpev: Nasiti nas, Gospod, s svojo dobroto.

Gospod, daj nam spoznati, kako dolgo je naše življenje,
da pridemo do srčne modrosti.
Vrni se, Gospod! Doklej boš odlašal?
Bodi usmiljen do svojih služabnikov! Odpev.

Zjutraj nas nasiti s svojo dobroto,
da bomo vriskali in se veselili vse svoje dneve.
Razveseli nas za dni, ko si nas ponižal,
za leta, ko smo bili nesrečni. Odpev.

Naj se pokaže tvoje delo tvojim služabnikom,
tvoj sijaj njihovim sinovom.
Milina Gospoda, našega Boga, naj bo nad nami!
Delo naših rok utŕdi nad nami! Odpev.

Drugo berilo: Bog pozna celo naše misli
Heb 4,12-13

Berilo iz pisma Hebrejcem.

Božja beseda je živa in dejavna,
ostrejša kakor vsak dvorezen meč
in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga
ter presoja vzgibe in misli srca.
Ni je namreč stvari, ki bi bila Bogu nevidna.
Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito.
Njemu bomo dajali odgovor.

AlelujaMt 5,3

Evangelij: Če Jezus kliče, se moramo vsemu odreči
Mr 10,17-30

‡Iz svetega evangelija po Marku.

Ko se je tisti čas Jezus odpravljal na pot,
je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal:
»Dobri učitelj, kaj naj storim,
da bom deležen večnega življenja?«
Jezus mu je odvrnil:
»Kaj mi praviš, da sem dober?!
Nihče ni dober razen enega, Boga!
Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi!
Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!«
Rekel mu je:
»Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.«
Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal:
»Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim,
in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!«
Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel;
imel je namreč veliko premoženje.

Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem:
»Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje,
prišli v Božje kraljestvo!«
Učenci so se čudili njegovim besedam.
In Jezus je vnovič spregovóril:
»Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo!
Laže gre kamela skozi šivankino uho,
kakor pride bogataš v Božje kraljestvo.«
Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj:
»Kdo se potem more rešiti?«
Jezus se je ozrl vanje in rekel:
»Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu,
kajti pri Bogu je vse mogoče.«

Peter pa mu je začel govoriti:
»Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.«
Jezus je rekel:
»Resnično, povem vam:
Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapústil
hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive
in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji,
prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv,
v prihodnjem veku pa večno življenje.«