Pred desetimi leti je bil obstoj majhne mestne župnije negotov. Celo njen župnik je misil, da bi jo morali ukiniti. Vendar je skupina zagnanih župljanov prosila tamkajšnjega škofa, naj jim poda pogoje, pod katerimi lahko cerkev ostala odprta. Pozval jih je, naj povečajo članstvo, vodijo bogoslužje in plačujejo račune. Po desetih letih njihova cerkev cveti.
Eden od dejvnikov, ki je te ljudi spodbudil k akciji, je bila odločitev, da se uprejo socialnim in ekonomskih silam, ki tudi cerkev silijo, da se podredi denarju in izključevanju. Ti ljudje so se v težkih časih vsak večer, med vnebovzetjem in binkoštmi, zbirali, da bi molili ob zgodbi iz apostolskih del, v kateri so majhno občestvo vernih prosili, naj »ostane v mestu« in čaka na okrepitev Duha. Kar se je dogajalo v tej zgodbi, se je dogajalo tudi oni skupini vernikov.
Danes, na binkoštni dan, ponovno pripovedujemo zgodbo o rojstvu Cerkve. Velika skrivnost je bila razodeta v molitvi; o tem, kako se bo Jezus spremenil v učence in bo prešel v zgodovino. Učenci so se umaknili v zgornje prostore k molitvi. Marija, Jezusova mati, je bila z njimi. Za Luka, avtorja evangelija in apostolskih del, se je ponovil dogodek v Nazaretu izpred tridesetih let. Marijo je obsenčil Sveti Duh, spočela je Jezusa in začela zgodbo, v kateri Bog stopa na zemljo. Zdaj je skupnost verujočih prejela Duha, ki je v njih spočel večno Jezusovo prisotnost. Rodila se je Cerkev. Kristusovi učenci bodo njegovo telo, ki ga bo oživil njegov Duh.
Se prepoznaš v zgodbi? Cerkev se je razširila po vsem svetu, se dotaknila milijonov ljudi in razširila svoj vpliv v vse pore življenja in kulture. V vetru, ognju in mnogih jezikih se je vera, ki jo imamo danes, razpočila iz majhnih, preprostih začetkov do vpliva na svetovno civilizacijo in dogodke.
Vendar je njena živost najbolje vidna v lokalnih cerkvah. Če naše češčenje ni navdihujoče in naše služenje ni izziv, moramo morda pregledati, da ne bolehamo za preživetimi strukturami in omejenimi idejami. Ali lahko preverimo, če še živimo? Preglejmo, če je: povečanje članov, predvsem mladih, dovolj duhovnikov, ki spreminjajo naše mesto in sosesko, navdušenje, ki privlači čas, bogastvo in talent za vzdrževanje žive skupnosti. Binkošti so več kot duhovno izlitje, so izlitje v živa bitja, katerih življenja so odprta Duhu, pripravljena, da se iz zaprtih sob podajo v skupnost pridigat, zdravit in služit drugim.
Vprašati se moramo, ali prisotnost te cerkve tukaj prinaša kakšno spremembo? Kaj o nas pravijo sosedje? Kako vplivamo na okolje? Kaj bi se spremenilo, če bi našo cerkev zaprli ali zamenjali s poslovnim centrom ali stanovanjskim blokom? Duh se daje tistim, ki ga naredijo vidnega in vplivnega.
Binkošti služijo, kot vsako rojstnodnevno praznovanje, v opomin, da naše življenje gradijo ljubezen, odnosi, spomini in načrti za prihodost. Vse je dar, ki naj služi v polnosti in veselju našim potrebam in ljudem okrog nas. Vse najboljše, draga Cerkev, Kristusovo telo, ki živi in deluje po nas.

avtor: Pat Marrin
vir: http://celebrationpublications.org/
prevod: Petra Grimani