Sem in tja si besede, povezane z vero, utrejo pot v neverni svet. »Idol« je taka beseda. Tv oddaja »American Idol« je bila velik hit zaradi sedmih razlogov. Po definiciji je idol oseba ali stvar, ki jo častimo s slepim občudovanjem. Ali to pomeni, da smo brez pameti in slepi? Smo samo občudovalci, ki stremijo?
Priljubljenost te oddaje odseva globoko človeško potrebo po povezanosti. Hrepenimo po tem, da bi obstali v občudovanju nekoga, ki nas presega. Sveto pismo nam govori, da takrat, ko slepo občudujemo idola, naše duše ostanejo prazne; češčenje Boga je edino, kar nas napolnjuje. Kako naj prepoznamo sami sebe in se znebimo idolov? In še pomembneje: kako prepoznamo in častimo enega in edinega Boga?
Naši predniki niso bili nič drugačni od nas: hrepeneli so po skupnosti z nekom, ki jih presega. V današnjem berilu smo slišali o ljudeh, ki so se zbrali k češčenju. V stari zavezi so se ljudje zbrali ob praznovanju praznika trobent, svetega dne judovske tradicije; v evangeliju pa smo slišali, da so prišli v sinagogo, da bi na novo videli svet. V obeh primerih je njihovo duhovno gledanje čisto in njihov namen iskren. Vsi so prišli, da bi slišali in častili Boga. Brez idolov, brez zaslepljenosti.
Česa nas naši predniki lahko naučijo?
Gotovo najprej tega, da je tradicija pomembna. V obeh današnjih branjih ljudje sledijo prednikom. Praznovanje in obisk sinagoge sta bila del tradicije. Ko pridemo k sveti maši, se s tem poklonimo modrosti tradicije. Gremo v prostore za češčenje.
Dalje pa nas učijo, da nas namen usmerja. V obeh berilih so verniki prišli pripravljeni, da bi poslušali. Ezra govori skupnosti tistih, ki so lahko razumeli; v evangeliju so bile oči vseh v sinagogi uprte v Jezusa. Ali smo danes prišli k sveti maši pripravljeni, da bi slišali Božjo besedo? So naše misli čiste, naša srca odprta in naše oči uprte k Bogu?
Ezra in Jezus sta prišla pripravljena, da bi govorila Božjo besedo; Jezus celo, da bi bil Božja beseda. Ezra je bral Mojzesove zapovedi z močjo in avtoriteto. Ljudje so se priklonili, ker so prepoznali njegov namen. Jezus je postal Božja beseda. Po 40 dneh in nočeh v puščavi je prebral Izaijeve besede, kot jih ni prebral še nihče pred njim. Napolnjen je bil s Svetim Duhom in je govoril kot sin Boga, ne kot sin tesarja.
Ko izberemo, da bomo prisluhnili nekomu, ki bo govoril o Bogu, moramo previdno izbrati to osebo. Ne govorijo vsi s čistostjo in iskrenimi nameni.
Današnje branje nas uči, naj sledimo svoji tradiciji, očistimo svoje namene in poslušamo z integriteto. Ne pride vsak pripravljen, da bi prisluhnil Božji besedi. Laže je slediti idolu in Bog ve, da je veliko idolov in tistih, ki si to želijo biti, tako v nas kot okrog nas. Denar, čas, ugled, odnosi – vse nas lahko vodi na stran pota.
Ko enkrat obstanemo v občudovanju živega Boga, smo pripravljeni vstopiti v Kristusovo telo, kot je opisano v današnjem drugem berilu. Potem smo maziljeni in kot Jezus lahko prinašamo dobro vest ubogim, svobodo zaprtim in vid slepim. Kristusovo telo je mogočen kraj za bivanje.

avtor: Karen Johnson
vir: http://celebrationpublications.org/
prevod: Petra Grimani