"To ljudstvo me časti z ustnicami!" Razlaga Marijine vloge v veri po nedeljskem evangeljskem odlomku. (2. 9. 2012)

22. nedelja med letom

»To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene,« (Mt 7,6 in Iz 29,13) je Jezus ponovil preroka Izaija.

Predragi bratje in sestre!

Zakaj je Marija tako sodobna pričevalka vere v današnjem času? K njej se zatekajo tako razumni, kakor preprosti, veliki cerkveni učitelji, kakor tudi tisti, ki na pot vere šele vstopajo. Marija je preprosto blizu vsakemu človeku. Ta bližina pa ne izhaja iz človeka samega, ne iz njene narave in čustvene vznesenosti, ki bi jo človek ob njej doživljal, ampak predvsem iz celovite vere, ki jo Marija živi.

Sodobni človek si želi verovati, ker ve, da je sam brez vere, kakor bi živel samo na pol. Kdor resnično razmišlja o svojih dejanjih in življenju, kaj kmalu spozna, da je njegovo življenje zelo nebogljeno in prazno, če ga jemlje samo povrh. Kako smešni so ljudje, ki so si ustvarili veliko bogastvo, mogočne informacijske pregrade ter socialne in druge mreže, ki jih varujejo! Potem pa pride ena sama nesreča, sporočijo jim eno samo novico, en sam Božji prst in vse se sesuje v prah. Človeško življenje je krhko in nihče ne more biti tako suveren v svojem življenju, da bi pozabil na druge ljudi. Še manj pa bi lahko človek pozabil na Boga.

Če človek pozabi na Boga, se odpove večjemu delu samega sebe. Zapre se v svoj lastni svet, ki ga bo gotovo nekaj časa s pridom izkoriščal in si prirejal najrazličnejše užitke za svojo srečo. Toda konec je neizogiben. Resnica bo tega človeka pričakala in ga kaznovala.

Marija je tako privlačna, ker veruje v celoti. Marijina odločitev za Boga je dokončna, saj ve, da popolnoma zaupa Bogu. Ve, komu veruje. Marija se Bogu izroči do konca in na oseben način. Eno je morda korak nazaj, drugo naprej k Bogu. In tega drugega koraka pogosto ne razumemo in se ga izogibamo, ker je še edini korak, po katerem zmoremo Bogu dati vse. Vendar potem lahko damo še več.

Ko se namreč odpovemo samemu sebi zaradi Boga, se odpovemo marsikateri stvari, ki nam je všeč. Bogu se izročimo. Če se mu izročimo v vsej polnosti, postavimo pod vprašaj tudi vse, kar smo do tedaj živeli.

Danes smo se na marsikaj kar navadili. Celo na zlo smo se navadili in ga celo dopuščamo, da se nam le ni treba prepirati. Tako se izgovarjamo. Dopuščamo neresnice, razvrednotenje, poniževanje. Še huje je, če se zaradi Boga odpovedujemo tistemu, kar je dobro. Če se odpovemu redu, ki smo si ga ustvarili, načinu življenja, ker nekdo ob nas trpi.

Neka mamica mi je rekla: »Vsa leta sem med ljudmi veljala za natančno, skrbno in točno. Skrbela sem zase in za druge. Vse je bilo urejeno. Včasih sem delala tudi ponoči. Vse je bilo zaradi mene več kot popolno. Potem pa sem rodila otroka. In svet se mi je sesul. Kar naenkrat sem ves svoj čas podarila enemu bitju. V kuhinji so večkrat ostali kupi posode, v pralici perila. Pošte za veliko noč in božič nisem več poslala in tudi na kakšne rojstni dan sem pozabila. Zelo sem trpela, dokler nisem spoznala, da sem morala nekaj zelo dobrega zamenjati za nekaj, kar je še boljše. Posvetila sem se možu in otroku. In hkrati spoznala, da so stvari v življenju lahko tudi bolj preproste in spet sem doživela svoj mir. In danes se mi zdi, da je lepše, kot je bilo nekoč.«

Korak nazaj je potrebno narediti, se odpovedati. In če se odpovedujemo zaradi Boga, ne bomo na slabšem, potrebno pa je, da se odpovedujemo ob duhovni predanosti in jasnem spoznanju. Potrebno je tudi, da boli. Mora boleti, ker ne moremo stvari delati dobro, ne da bi garali na vso moč. Molitev naj nas spremlja na naši poti.

Drugi korak je korak Marijine vere. To pa je korak naprej. Marija se odpove in izroči. Toda obenem pravi: »Ne bom samo izpolnila tistega, kar mi naroča Gospod. V svojem življenju bom slavila Boga.« Moja duša poveličuje Gospoda in se raduje v Bogu, mojem odrešeniku. To so besede, ki izražajo veličastno hrepenenje po Bogu.

Marijino srce poveličuje Gospoda. Marija Boga časti z ustnicami. Toda tukaj se ne ustavi. To dela medtem, ko je njeno srce blizu Boga. Blizu, saj z njim dela in trpi. »Karkoli vam reče, storite,« je Marijino naročilo vsem nam. Toda to naročilo je zelo verodostojno, saj je Marija tista, ki je prva v celoti izpolnila to, kar ji je povedal Gospod.

Marija je danes privlačna, ker je v veri tako popolna. Tudi danes pri se pri Marijinem oltarju na Brezjah ustavljajo množice romarjev. Ne prinašajo ji toliko rož in sveč, kakor svoje življenje in ga polagajo na oltar. Svoje resnične in preproste težave želijo rešiti pred njo, ki je naša gospa in Kraljica Marija Pomagaj.

Marija Pomagaj, kraljica Slovencev.
Prosimo te, da bi vera v nas zaživela
in bi bili tvoji otroci.

Naj vera ne bo samo na ustnicah, ampak tudi v srcu.
Prosimo te, pokaži nam pot, po kateri naj hodimo,
da bo vera sklenjena z našim življenjem.
Hvala ti, ker nas sprejemaš,
ko pred tvoj oltar pogosto stresamo
šaro svojega življenja.

A ti nam pokažeš pot,
kako naj vse to postane daritev Bogu.
Amen.