Predragi bratje in sestre, poslušalci Radia Ognjišče!

“Kaj počne Pilat v veri,” pravi slovensko reklo. In lahko dodamo: “Šteje čas!” Poncij Pilat je namreč še ena zgodovinska oseba, ki nam je v pomoč pri tem, da ne bi dvomili, da je bil Jezus Kristus resnična zgodovinska oseba, ki se je srečala z resničnimi oblikovalci tistega časa. Vemo torej, da je Jezus trpel v času njegove uprave v Izraelu.

Če je Pilat simbol togega in neosebnega časa, pa je Marija tista, ki je živela nek drug čas. Apostol Pavel pravi: “Ko je nastopila polnost časov, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene.” Marija ni zgodovinska oseba samo tako, da bi lahko po njej šteli zgodovino. Ona presega svoj čas, saj je to zanjo predvsem Božji čas, v katerem se Bog razodeva. Medtem, ko je Marijina vsa prihodnost in vsak trenutek doživlja kot dopolnitev in izpolnitev Božjih obljub, pa Pilatu zmanjkuje časa, saj pred ultimatom množice beži in nazadnje Jezusa žrtvuje za svojo varnost. “Če tega oprostiš, nisi cesarjev prijatelj,” so besede, ki jih Pilat sliši in pred njimi ne more pobegniti.

Marija nam vsem pokaže, da je čas kristjana vsa prihodnost. Marija na koncu življenja ne vidi praznine, ampak izpolnitev Božjih obljub. Tudi za vsako življenjsko vprašanje vidi dobro rešitev, za katero stoji Bog, njen odrešenik. Marija veruje, zato je človek prihodnosti.

Še eno vprašanje je zanimivo sorodno Mariji in Pilatu. Marija s poslušnostjo Bogu spozna resnico in zato lahko živi polnost življenja. Zanjo resnica ni predmet, ampak nekaj živega. Na drugi strani pa Pilat še takrat, ko resnici gleda v oči, sprašuje: “Kaj je resnica?” in je ne najde.

Marija resnice ni sprejemala, kot bi sama ne imela česa na kar bi se opirala. V Marijinem odnosu do Boga je tudi del Mojzesove neposrednosti, Juditinega poguma, Esterine osamljenosti v odločitvi ter celo Jakobovega boja z Bogom. Toda ona veruje in sprejme resnico kot živo osebo. Zanjo je resnica živi Bog, ki se človeku razodeva. Ona ve, da se resnica ne razodeva po bistroumnosti spoznanja, ampak po sodelovanju z Bogom in iskanju uresničitev tega lepega odnosa. Kako lepa je Marijina vera, ko sama vse svoje življenje izroči Bogu, pa ga takoj prejme nazaj kot izpolnitev vseh obljub!

Ne moremo si izbirati, v katerem času bomo živeli, lahko pa si izberemo to, kaj bomo prinesli v svoj čas. Vera v nas presega okvire trenutka, v katerem smo, in nam kaže naprej. Pogosto tarnamo, da se danes ne da nič narediti. Enako bi lahko storila tudi Marija. Tudi ona bi lahko presojala življenje samo po tem, kar ji prikazujejo govorice in kakor zmagujejo v njeni okolici tisti, ki so bolj povzpetni in objestni.

Vsakemu človeku je dan ozek pogled na svet. Majhna odprtina, skozi katero kuka v vso življenjsko resnico. Lahko je to preprosto žvljenje mladega nazareškega dekleta, lahko pa je to zgubljenost človeka, ki ne ve, kaj bi v gori medijskih sporočil prebral, da bi si ustvaril vsaj približno resnično sliko o sodobnem svetu.

Dano nam je, da je naš pogled na svet osebna vera. Danes vero težko sprejemamo kot glavni odnos našega življenja, zato je prav, da občudujemo Marijino vero, ki ji je odprla obzorje večnosti. Tudi ta moj trenutek, v katerem živim, je lahko pomemben del zgodovine. Nisem izgubljen v vesolju. Bog me tudi danes izbira, da bi bil priča njegovega delovanja v svetu.

Molimo.
Marija Pomagaj, kraljica Slovencev.
Ti si evharistična žena, ki trenutke stiske
spreminješv življenje, polne Božjih darov.
Mnogokrat se je pred teboj zgodilo,
da so pri evharistični daritvi romarji prejeli povrnjeno zdravje.
Daj nam vero, ki bo zmogla videti Boga
in izpolnitev vseh njegovih obljub.
Daj nam spoznati, da Bog svojih zvestih ne pozablja. Amen.