Slepota in gluhost vseh vrst!

Frančišek Bernardone je nekoč še kot zelo mlad in nadebuden mož delal v očetovi prodajalni, ko je vstopil berač in ga prosil v imenu najvišjega Boga, da bi mu dal nekaj denarja. Premeril ga je z očmi in začel kričati: “Takoj ven, razcapanec in umazanec! Takoj ven izpred mojih oči!” In berač je žalosten odšel. Toda Frančišku je bilo takoj žal, saj se je zamislil: “Če bi me tale prosil za kakšno uslugo v imenu grofa ali v imenu župana, bi mu to takoj naredil. Prosil pa me je v imenu najvišjega Boga in sem ga zlahka odslovil.” Takoj je pohitel za njim, mu v roko stisnil mošnjo zlatnikov in se vrnil v svojo trgovino.
Slepote vseh vrst, lahko rečemo, nam danes niso neznane. In še najmanj težka je slepota telesa.
Dan današnji se obdajamo z najrazličnejšimi stvarmi, da bi nas osrečile. Kakor majhen otrok, ki se mu zdi, da mu bo rojstnodnevno darilo ali pa neka stvar, ki si jo želi, v temelju spremenila življenje, tako še danes ravnamo. Okrog sebe si razpostavljamo najrazličnejše stvari, ki naj bi nas osrečile. A te sreče ni od nikoder. Prav nič nas v resnici ne osreči, ampak tavamo od stvari do stvari in edini nauk, ki ga na koncu, če potegnemo črto, spoznamo, je to, da se vsake stvari nekoč naveličamo, če je ne znamo videti s hvaležnostjo. Spet se vrnimo k svetemu Frančišku, ki je vse svoje življnje sestavljal čudovito pesnitev Bogu najvišjemu. Kako lepo zvenijo njegove besede “… Hvaljen, moj Gospod. V vseh tvojih stvareh. Hvaljen, moj gospod, v soncu, ognju in vetru … “ Kako intimno doživlja Boga in kako tenkočutno zaradi Boga sprejema vse stvari, a jim ne daje večje veljave v svojem življenju kot to, ki jo imajo. Tudi staršem se pogosto zdi, da bodo svoje otroke lažje vzgajali, če jim bodo vse kupili. Toda otroci takoj prepoznajo to prevaro, v katero se obleče šibkost. Najprej moramo sami sebe učiti hvaležnosti. Če bomo znali videti v stvareh darove Boga, ne bomo potrebovali vse šare, ki jo imamo doma, ampak bomo živeli bolj skromno in vsega bomo imeli dovolj. Znali bomo tudi kdaj potrpeti in se čemu odpovedati.
Videti najprej pomeni, da znam Boga sprejeti, da stvari okrog mene niso brez pomena, ampak prepoznavam v njih znamenja Božje dobrote.
Še hujša je slepota resnice. Na toliko načinov danes polnimo svoja ušesa, svoje oči in razum, da se nam zdi, da sploh ne ostane prostora za to, kar je bistveno in prav. Starši nikoli ne bodo imeli sredstev, da prekričijo facebook in druge internetarije; lahko pa boste, dragi starši, dali otrokom brezpogojno ljubezen, ki jo bodo otroci čutili in jim nič ne bo moglo škodovati. Zaradi vas se bodo tudi odpovedovali nepotrebnim stvarem, nesmiselnim vestem, ki jih nihče ne potrebuje. Cerkev nikoli ne more vzpostaviti obveščevalnega aparata, ki bo prekričal nesmisle in laži nasprotnikov. Takrat, ko bo najbolje delovala, takrat, ko bo v polnosti delala to, za kar je poklicana, bo v tišini in s spoštljivo besedo, ki je vedno blaga in nevsiljiva, govorila o največji veseli novici: O evangeliju!
In Marija? Kako se vsakokrat začudimo, da Marija deluje tako mirno, tiho. V njej ni nobene krčevitosti, ampak samo vztrajanje v dobrem in iskanje resnice. Marija je namreč kot prerokinja. Vidi, kar že ima v sebi. Marija se zanaša na to, da je izvoljena in ve, da se na koncu koncev ne more nič dokončnega zgoditi. Sprejema celo zavrženje, trpljenje; sprejema celo smrt. Toda ve, da je po njej Bog prišel na svet in da tega ni naredil slučajno, ampak se bo človeku spet in spet približeval. Moč in večnost te ljubezni ji govori, da se bo to Božje prihajanje ponavljalo in se nikoli ne bo ustavilo.
Efeta! Odpri Bog tudi moje oči in moje srce. Rad bi te videl, rad bi bil tvoj. Odpiraj mi oči, pa ne zato, da se bom lahko znašel in premagal druge, pač pa zato, da te bom videl in odgovoril, ko boš prišel.

Molimo.
Marija Pomagaj, Kraljica Slovencev.
Ko pridemo predte na Brezje, vemo,
da nas gledaš z ljubečim pogledom.
Ti nam razodevaš skrivnost Boga.
In ker nas gledaš z Božjimi očmi,
ki gledajo spoštljivo in ljubeče,
se ob tebi čutimo blagoslovljene.
Odpri nam oči, da bodo videle,
saj želimo videti Boga.
Odpri nam ušesa, da bodo slišala tvojo besedo,
saj želimo oznanjati Boga.
Odpri nam srca,
da ne bodo zakrnjena pred darom odrešenja. Amen.