Kronanje Marije Pomagaj in naša vera Marijo na Brezjah krasi zlata krona. Mi pa smo lahko Marijina krona, če smo resnično predani Bogu in polni kreposti. (1. 9. 2012)

Dragi bratje in sestre!

Danes je praznik kronanja Marije Pomagaj na Brezjah. Spomin tistega dne, ko je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič okronal milostno podobo Marije Pomagaj. A to ni samo spomin. To je klic, ki ga čuti vsakdo izmed nas, da bi se zbirali pri Mariji Pomagaj in temeljito živeli svojo vero. Lepo je rekel ljubljanski škof Anton Vovk ob 50. obletnici kronanja Marije Pomagaj: »Mi moramo biti Marijina krona!« Toda ne krona iz zlatih kamnov in biserov, ampak krona kreposti.
Papež Benedikt XVI. nam v svojem pismu Vrata vere kliče, da bi se v svojem življenju vse bolj zavedali neprecenljivega daru vere, ga sprejeli z vsem srcem in ga v svojem življenju uresničevali. Vera naj postane ključni del življenja vsakega posameznika. Takole pravi: »Medtem, ko je bilo v preteklosti mogoče prepoznati enotno kulturno tkivo, ki so ga ljudje široko sprejemali v njegovem sklicevanju na vsebine vere in iz nje izhajajoče vrednote, danes temu v obsežnih delih družbe ni več tako zaradi globoke verske krize, v katero so zašli mnogi ljudje.« Smo torej pred velikim korakom, s katerim lahko poživimo svojo vero.

Marijino svetišče na Brezjah je kraj češčenja Božje Matere Marije Pomagaj, ki je kraljica vseh Slovencev. Toda najpomembnejša ni slava, ki jo je to svetišče uživalo v zgodovini in še danes; najbolj slovesni trenutki na Brezjah so takrat, ko ljudje prihajajo in dopuščajo, da jih Bog nagovori ter okrepi njihovo vero. Marijina cerkev na Brezjah je že dolgo prava učilnica vere, saj se tukaj krepi zaupanje v Boga. Ko se zatekamo k Njej, ob kateri najdemo razumevanje in pomoč, pravzaprav najdemo Boga. Če si je že Janez Krstnik želel, da bi se pred Gospodom manjšal, da bi lahko Jezus ob njem rastel in se krepil, pa je Marija to storila na najbolj poglobljen način. Ona je tista, ki je vero zares zaživela in z vsem upanjem sprejela Božji načrt. Ta Božji načrt zanjo ni bil lahek. Toda sprejela ga je s čistim in predanim srcem, ki je bilo pripravljeno sprejeti Boga.

Kakor da bi umetnik, ki je postavljal in krasil cerkev na Brezjah, želel še bolj izraziti povezanost Marije in vere, je na stebre znotraj svetišča dal medaljone, na katerih je napisana veroizpoved. Tako je Marijino svetišče na Brezjah še z enim simbolom dobilo potrditev, da je prava učilnica vere, kjer se vera poučuje in krepi. Na dvanajstih medaljonih je kakor na dvanajstih temeljnih kamnih mesta Jeruzalema in dvanajstih stebrih svetišča Božje slave izpisana veroizpoved. Resnično. Na čem drugem naj temelji naše življenje, kakor na veri? Kakšno drugo utemeljitev ima lahko Marijino svetišče razen to, da je to pravi prostor osebne vere v Boga?

Kako bomo verovali, če pa svoje vere ne poznamo? Sveti oče Benedikt XVI. nam zato polaga na srce: »Želim, da bi to leto v vsakem verniku vzbudilo hrepenenje po izpovedovanju vere v polnosti s prenovljenim prepričanjem, zaupanjem in upanjem. To bo priložnost tudi za poglobitev praznovanja vere v bogoslužju, ki je »vrhunec, h kateremu teži delovanje Cerkve, in hkrati vir, iz katerega izhaja vsa njena moč«. Hkrati pa upam, da bo življenjsko pričevanje vernikov raslo v svoji verodostojnosti. Znova odkriti vsebine vere, ki jo izpovedujemo, živimo in molimo, in razmišljati o samem dejanju vere sta nalogi, ki si ju mora zlasti v tem letu zadati vsak vernik. Ni naključje, da so se morali kristjani v prvih stoletjih izpoved vere naučiti na pamet. Ta jim je služila kot vsakdanja molitev, da ne bi pozabili na dolžnost, ki so jo sprejeli s krstom.«

Naša veroizpoved je zapisana tudi na dvanajstih mestih v svetišču Marije Pomagaj. Če se vsi povežemo, lahko postanemo še bolj pristna učilnica vere. Vsi Slovenci se lahko vprašamo, kako bomo v temelje svojega naroda vtisnili te podobe vere ali pa jih samo ponovno odkrili. Duhovne misli tega meseca nam bodo pri tem v pomoč.

Marija Pomagaj, Kraljica Slovencev.
Ob Tebi prepoznavamo
svojo življenjsko resnico in jo prinašamo
pred Jezusa Kristusa.
Ko se zbiramo pred teboj, naše življenje postane bolj Božje
In naša srca zahrepenijo po Bogu
V tihoti s teboj zremo v Boga, da bi tudi nas obiskal.
Prosimo te, da nam moči,
da bomo krepili svojo vero in čeprav krhki,
postajali vedno bolj žlahtni.
Želimo biti tvoja krona,
tvoj okras,
in v celoti živeti evangelij. Amen.