“Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.” (Lk 1,38)

Brezmadežno je srce device Marije, saj je sposobna Bogu v trenutku podariti svoje življenje. Prav nič ne razmišlja, kako se ji bo odziv na Božje povabilo izplačal. Razmišlja, kdo je tisti, ki ji take obljube daje. Danes, na tretji dan šolskega leta, pomislimo, kako bomo hrepeneli po novem, po lepoti svojega življenja v upanju in veselju.

Nazareška šola duhovnosti je zaupljiv pogovor z Bogom. Ker ima Marija čisto srce, lahko v svoje življenje sprejme novost, lepoto in upanje. Vse to, kar Bog daje in pomeni. Marija se sreča z angelom, a v njem vidi besedo samega Boga.

Tudi mi imamo lepo priložnost, da naša molitev postane vse zaupnejša in vse lepša. Naj naše besede ne zvenijo v prazno, ampak postajajo vedno bolj prepoznavna govorica, ki bo, tako kot dela našega vsakdana, svetu prinašala Boga. Kako nekaj lepega je, če zmoremo zaživeti resnično duhovno poglobljenost z Bogom!

Tolikokrat se izgovarjamo, da nam naša molitev zelo malo pomeni, če molimo obrazce, ki nam jih je zapustila krščanska tradicija. Če čutimo tako, potem moramo resnično preiti k osebnem pogovoru z Bogom, da nam bo spet spregovoril. Marija zelo odločno pokaže, da Boga doživlja zelo osebno in ga tako želi tudi nagovarjati.

Če želimo resnično in iskreno moliti, je potrebno, da najprej sprejmemo svojo okolico takšno, kakršna je. Če je temačna in sovražna do nas, je tudi to lahko začetek naše molitve. Naj bo v našem odnosu do okolice iskrena želja po resnici, ki se bo svobodno razodevala po naših besedah.

Ne bom mogel prav moliti, če se se ne bom pripravljen odpovedati vsemu slabemu, kar je v meni. Zlo ni del mene in dokler se ga bom oklepal in ga zagovarjal, se ne bom obračal k tistemu, ki ga Bog neizmerno ljubi: ne bom se obračal k samemu sebi. Za Boga nisem kdorkoli, name računa in me neizmerno ljubi. Hrepeni po meni, da bi lahko bil resnično odprt za dobro in lepo. Za Boga nisem številka, da bi mu bilo čisto vseeno, kaj se dogaja z mano: za Boga imam ime, saj me je poklical po imenu in mi je položil v srce svojo lastno ljubezen in izvoljenost. Ljubezen pa ne more prebivati skupaj z grehom. Zato se danes otresimo greha. Ljubezen ne more probivati s hudobijo. Zato danes hudobijo poimenujmo in jo odvrzimo. Preden začnemo moliti, si poskušajmo izprašati vest. Ne moremo se obenem oklepali tistega, kar nas vleče k tlom, in tistega, kar nas dviga v višave.

Nazareška šola molitve je popolnoma iskrena, saj Mariji ni težko pomisliti na karkoli, kar je v Božjem načrtu. To je prava svoboda, veselje in mir. Občudujemo Marijino domačnost z angelom, njeno smelost v pogovoru s predstavnikom živega Boga. Toda njen odziv je popolna iskrenost in resnicoljubnost, ker je v srcu resnično sveta in iskrena. Tudi mi smo povabljeni obujati tako iskrenost v sebi. Prav je, da vzamemo molitev spet za nekaj svojega, za pristen izraz svoje vere, ki ga bomo radi vzljubili.

In ko bomo dolgo časa molili, se bomo morda spet začeli vračati k obrazcem, sploh h Gospodovi molitvi in Zdravamariji. To so besede, ki prelepo in izčiščeno izražajo ljubezen in vero. To so besede, ki ne obstajajo kot zunanja oblika, ampak je vsaka črka v njih posebna moč, ki me, ko se me dotakne, spreminja in me napravlja za Božjega služabnika.

Molimo.
Marija Pomagaj, kraljica Slovencev.
Ko nam je težko,
pridemo k tebi.
Tebe prepoznamo kot ljubečo in dobro,
ti si naš most do Boga.

Tolikokrat smo daleč od Boga,
a po tebi prihajamo blizu,
tolikokrat drvimo stran od Jezusa,
a nas ti napotiš zopet k našemu edinemu cilju.

Hvala ti Marija,
da nas vse življenje učiš v nazareški šoli molitve
in nas ne zavračaš, ko prihajamo predte s svojo krhkostjo.

Hvala ti za dar večnosti, ki nam ga podarjaš.
Amen.