Pater Polikarp Brolih se je rodil 5. decembra 1923 v Zgornji Beli, v župniji Preddvor. Pri krstu so mu dali ime Anton. Ko je 1. septembra 1939 vstopil v noviciat Slovenske frančiškanske province sv. Križa je dobil ime Polikarp. Leto noviciata je preživel v Kamniku, čas študija, vojn in nekaj kaplanskih let pa v Ljubljani-Center, do leta 1951. Slovesne zaobljube je naredil 8. januarja 1949 in 18. decembra istega leta prejel mašniško posvečenje po rokah škofa Antona Vovka. Med letoma 1974 in 1983 je bil provincialni minister Slovenske frančiškanske province sv. Križa, za provinciala je bil izvoljen ponovno med letoma 1992 in 1998.
Po službovanju v Nazarjah je leta 2007 prišel na Brezje k Mariji Pomagaj, kjer je še danes. Kljub visoki starosti nas vse, ki smo po milosti Božji deležni bližine p. Polikarpa, vsak dan znova navdaja z veseljem in razveseljuje s svojimi iskrivimi odgovori.
V posebni spominski knjigi visokih gostov frančiškanskega samostana Brezje je p. Polikarp leta 1993 zapisal: »Brezje, ta lepi kraj v deželi pod Triglavom, naj vedno močneje razliva in podarja mir dušam in upanje srcem, ki z vero in hrepenenjem prihajajo k Mariji Pomagaj. Frančiškovi bratje pa naj v ponižni ljubezni uresničujejo Jezusovo naročilo o služenju vsem.«
Pri slovesni zahvalni sveti maši se je danes dopoldan v baziliki Marije Pomagaj zbralo veliko duhovnikov, sobratov p. Polikarpa, njegovih sorodnikov in številnih vernikov, ki jim je p. Polikarp blizu. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ob njem so med drugimi somaševali: upokojeni novomeški škof msgr. Andrej Glavan, p. Marjan Čuden, provincial, p. Robert Bahčič, rektor bazilike Marije Pomagaj ter p. Krizostom Komar, gvardijan Frančiškanskega samostana Brezje. Somaševal je tudi jubilant, dragi in spoštovani p. Polikarp Brolih.
V uvodu v sveto mašo je prisotne pozdravil p. Krizostom Komar. Med drugim je dejal: “Naša bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, je danes hiša molitve, ki je zbrala vse nas pri evharistiji, da se Bogu zahvalimo za 100 let življenja na tem svetu, ki jih je preživel naš p. Polikarp Brolih. V več kot 500letni zgodovini naše province, se kaj takega še ni zgodilo. V knjigi umrlih, ki jo vsak dan bratje odpiramo, še noben brat ni prišel do starosti 100 let. Mi vsi, ki smo danes tukaj, pa imamo to čast, da praznujemo 100. rojstni dan našega patra. ... Dragi p. Polikarp, skupaj z Vami se torej danes dragemu Bogu zahvaljujemo za vas; zahvaljujemo za vse kar je Bog po vas nam podaril; in tega ni malo. Bogu se zahvaljujemo za vse vaše darovane svete maše, srčne in globoke pridige; zahvaljujemo za vaš zgled pokončnega državljana, ponižnega vernika in zavzetega molivca pred Bogom. Naj Vas dobri Bog ohranja med nami še nekaj časa. Lepše nam je živeti, ker ste ob nas s svojo prisotnostjo in besedo.”
“Vsi smo vedno v Božjih rokah,” je uvodoma v pridigi dejal ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. In nadaljeval: “To je tudi življenjsko prepričanje patra Polikarpa, vedno v Božjih rokah. To je kot odnos zaupanja, ki ga je živela Marija. Tudi v Kani Galilejski. Biti v Božjih rokah.
Prvo povabilo danes je, da začnemo živeti v Božjih rokah. Svet okoli nas je lahko kakorkoli, ampak mi smo v Božjih rokah.
Drugo današnje sporočilo je vera. Tista vera, ki stori, kar Bog reče. Tudi to je sporočilo Kane Galilejske; napolnili so vrče z vodo in niso pričakovali vina. Za čudež je potrebna vera. Tudi apostol Peter na začetku poti za Jezusom reče, Gospod vso noč smo lovili, a nič ujeli. On kot ribič bo pa res vedel, kje loviti. A na Gospodovo besedo vrže mreže še enkrat in takrat ulovi ribe. To je vera, ki govori tudi takrat, ko se zdi, da vsi razlogi govorijo prosti.
Vsak zakrament je delitev vere, naše osebne, duhovnikove, ki se deli na tiste, za katere mašujemo. Naredimo to vedno z vero.
Pater Polikarp je vedno dejal, kako je pomembno, da bi bil Jezus bolj poznan in bolj ljubljen. In Jezus je po njem bil poznan. Danes se ob patru Polikarpu učimo zaupanja, da bomo svetu prinašali resnično podobo Jezusa Kristusa. Naj po nas ljudje spoznavajo Božjo ljubezen.”
Ob zaključku svete maše, v kateri je aktivno sodeloval tudi p. Polikarp smo za njegov častitljivi jubilej zapeli zahvalno pesem. Sledila so voščila, najprej je p. Polikarpu voščil provincial p. Marjan Čuden, ki mu je tudi izročil blagoslov papeža Frančiška. Patru Polikarpu so voščili tudi njegovi sorodniki.
Po tem je sledila krajša slovesnost, v okviru katere je p. Krizostom Komar predstavil knjižico, ki je izšla ob jubileju, Alen Salihović pa je iz knjižice prebral nekaj misli.
Vsi prisotni romarji so v spomin na praznovanje 100-letnice p. Polikarpa prejeli knjižico, ki nosi naslov Mojih 100 let – Kar korajžno, zaupajmo!
Veseli in hvaležni smo, da smo deležni milosti sobivanja s spoštovanim p. Polikarpom Brolihom.
Pripravila: Andreja Eržen Firšt
Fotografije
