Z molitveno uro in sveto mašo smo danes popoldan pri Mariji Pomagaj na Brezjah pričeli Teden za življenje, ki letos nosi naslov ‘Kjer je tema, naj prinašam svetlobo‘. Sveto mašo je daroval duhovni asistent Gibanja za življenje, g. Anže Cunk, župnik Bolniške župnije v Ljubljani. Somaševali so duhovniki novomeških župnij, g. Mitja Bulič, g. Štefan Hosta, g. Klavdio Peterca ter p. Gregor Kos, ki so k Mariji Pomagaj priromali skupaj s tremi avtobusi vernikov.
V pridigi je g. Anže Cunk romarjem najprej zastavil vprašanje: “Smo se kdaj znašli v popolni temi? Takšni, da ne vidiš niti svoje roke pred obrazom? To je lahko strašljivo mesto.” Teme našega življenja so zelo različne: “Tema strašne diagnoze. Tema nevednosti, kje je naš otrok. Tema pretresljive resničnosti, za katero nismo imeli pojma, da nas čaka. … Večkrat povezujemo noč ali temo z zlom, a pozabljamo, da je del Božjega načrta. Najpomembneje je, da pozabljamo, da je ‘ … Bog videl, da je vse, kar je ustvaril dobro’ (1 Mz 1,31). Če Jezus ne bi vstal od mrtvih, bi tema še vedno imela zadnjo besedo. Toda z vstajenjem vemo, da tema ni imela in tudi nima zadnje besede. Ne bojmo se, da bi uživali v močni luči, ki jo je vstali Kristus prinesel v naš svet teme in smrti. Nikoli si ne smemo dovoliti, da nas karkoli napolni z žalostjo, da pozabimo na velikonočno radost, na veselje ob Kristusovem vstajenju. Zato je geslo, ki smo si ga izbrali za teden za življenje: Kjer je tema, naj prinašam svetlobo, zelo pomenljivo. Kajti vedno, ko se soočimo s težko preizkušnjo, potrebujemo ljudi, ki nam bodo stali ob strani. Njihova podpora in ljubeča navzočnost nam lahko v takšnih trenutkih pomenita veliko razliko.”
“Jezus nas poziva, naj še naprej zaupamo v Boga in vase. Vedno nam bo skušal spregovoriti besedo, ki bo v našo temo prinesla svetlobo, če bomo pozorni nanj. Jezus vnese luč v temo svojih učencev, ko jim zagotovi, da je njegova lastna smrt le zadnji korak na poti proti Očetovi hiši z mnogo bivališči.”
V nadaljevanju je g. Anže Cunk spregovoril o današnji Božji besedi, o priliki današnjega evangelija, ki nas pouči o Božjem kraljestvu, nebeškem kraljestvu, v katerem je veselje: ” Veselje se nahaja v Božjem kraljestvu. Mnogi med nami najdejo ali iščejo veselje v kraljestvih tega sveta. Toda Sveto pismo nam pravi, da je veselje v Božjem kraljestvu. Noben odnos nam na koncu ne bo prinesel končnega veselja. Ustvarjeni smo za večje stvari, nismo ustvarjeni samo za denar ali avto, hišo ali osebo, človeka. Ustvarjeni smo za Boga. V srcu imamo veliko hrepenenje, ki ga lahko zapolni samo Bog. Vidimo, ustvaril nas je Bog in ustvarjeni smo za Boga. In nikoli ne bomo zares, zares srečni, dokler ne bomo spoznali Boga, dokler ne bomo del Božjega kraljestva.”
“Vsakega od nas je Bog ustvaril enkratnega in neponovljivega. Vsakdo ima na tem svetu enkratno vlogo, bodisi veliko ali majhno. Morda je celo tako majhna, da se nam zdi nepomembna, toda gotovo ni nepomembna v Božjih očeh. … Vsak od nas je pomemben, podobno kot vsak kol v ograji. Ne recimo: Naredili bodo tudi brez mene. Čeprav je naša vloga še tako majhna, je pomembna. Brez nje bi bila skupnost zelo osiromašena. Zato se ne bojmo prinašati svetlobe tam, kjer je tema v našem življenju. Amen.” So bile spodbudne besede, s katerimi je g. Anže Cunk zaključil pridigo.
Ob koncu svete maše se je g. David Rupnik, Društvo Gibanje za življenje.
Kot je v poslanici 35. Tedna za življenje zapisala ga. Romana Bider: Svet se ne bo spremenil, če mu bomo le povedali, kako grozen je. Življenje žari zaradi ustvarjalnosti, ne zaradi kritike. Če ga sprejemamo takšnega, kakršno je, tudi kadar je težko in boleče, odkrijemo neskončno moč svetlobe, ki jo nosimo v sebi in jo lahko delimo z drugimi. Poklicani smo k ljubečemu negovanju, podpiranju in varovanju drug drugega.
Pravijo, da na dan potrebujemo štiri objeme, da preživimo, osem, da živimo in dvanajst, da rastemo. Prizadevajmo si zanje z odmevanjem pesmi svetega Frančiška Asiškega: »Če kdo v temi blodi sam, naj mu svojo roko dam …«
Pripravila: AEF