Praznik Rožnovenske Matere Božje smo pri Mariji Pomagaj letos že štirinajstič obhajali skupaj z Radiem Ognjišče. Današnji dan je za baziliko Marije Pomagaj še prav poseben praznik, saj se spominjamo obletnice posvetitve cerkve in imenovanja cerkve za baziliko. Goriški nadškof dr. Jakob Missia, ki je postal prvi slovenski kardinal, je na Rožnovensko nedeljo, 7. oktobra 1900, posvetil novo cerkev na Brezjah. 5. oktobra 1988, ob prazniku sv. Frančiška, pa je papež Janez Pavel II. podpisal dokument, s katerim je cerkev na Brezjah razglasil za manjšo baziliko (basilica minor).
Praznični večer smo ob 18. uri pričeli z molitvijo dveh delov rožnega venca (veselega in svetlega dela), ob 19. uri je sledila sveta maša in po sveti maši še žalostni ter častitljivi del rožnega venca. V baziliki Marije Pomagaj se je zbralo veliko romarjev, celotno slovesnost so lahko v neposrednem prenosu spremljali tudi poslušalci Radia Ognjišče.
Slovesno somaševanje je letos vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, ob njem so somaševali direktor Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak, msgr. Miro Šlibar, g. Drago Svetek, g. Pavle Juhant in p. Robert Bahčič, ki je v uvodu v sveto mašo pozdravil navzoče romarje ter poslušalce Radia Ognjišče. Poudaril je pomen današnjega praznika ter se navezal na obletnico posvetitve cerkve in imenovanje za baziliko.
Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar je v pridigi poudaril, da je praznik Rožnovenske Matere Božje praznik vere in molitve: ” Današnji praznik Rožnovenske Matere Božje je praznik vere in molitve, je praznik spomina na preteklost, je praznik sedanjosti in dan velikega upanja na poveličano večnost. Sedaj pred sveto mašo smo molili dva dela rožnega venca pred brezjansko podobo Marije pomagaj, in po sveti maši bomo nadaljevali še z dvema deloma rožnega venca. Tako smo preko svete maše in tudi preko rožnega venca združeni v ogromen venec vernih ljudi v molitvi – tukaj v cerkvi in po domovih preko valov Radia Ognjišče. Ta veličastni venec ima v sebi vse skrivnosti: seveda najprej skrivnosti iz Jezusovega in Marijinega življenja. Ima pa v sebi tudi vse skrivnosti – tako vesele, svetle, žalostne in častitljive – vseh nas ljudi, ki smo zbrani v molitvi. Mi se pridružujemo Jezusovim in Marijinim skrivnostim, Marija, Jezus in svetniki pa se pridružujejo našim skrivnostim življenja. Kakšna veličastna povezanost! Kakšno veličastno občestvo, kakšna veličastna skupnost in tudi moč molitve.”
V nadaljevanju je spregovoril o moči molitve rožnega venca: ” Zgodovina in človekova izkušnja nam dokazuje, da je molitev rožnega venca mogočna molitev. Ta praznik praznujemo tudi zaradi spomina na veliko zmago kristjanov proti Turkom pri Lepantu leta 1571, ko je bilo ogroženo življenje in vera ljudi v Evropi. Papež je takrat prosil, da so ljudje molili rožni venec s prošnjo za zmago in ohranitev vere. Ljudje so molili in bili uslišani. Podobno je bilo nekaj let kasneje v bitki pred Dunajem; zopet je Bog pomagal po zavzeti molitvi vernikov. Morda bi lahko vsak od nas nanizal celo vrsto zmag in čudovitih izkušenj – velikih in malih iz lasnega življenja ali življenja bližnjih, kako smo bili uslišani in potolaženi po molitvi rožnega venca. Ob tem se lahko spomnimo tudi na vrsto osebnih razodetij in Marijinih prošenj ob prikazovanjih – v Lurdu, v Fatimi, v Međugorju – da bi verniki molili rožni venec in ostali zvesti Bogu v veri in krščanskem življenju.
S hvaležnostjo lahko pomislimo na velik čudež v ne tako oddaljeni preteklosti, ko je molitev rožnega venca, ki je bila prisotna v naših družinah, ohranjala vero v večine našega naroda. Kot družinska molitev je ohranjala cele generacije naših prednikov v tesni povezanosti z Bogom in v velikem zaupanju v Marijino pomoč in varstvo. Tudi temu lahko rečemo, da je bil velik čudež, ki se je dogajal v narodu.”
“Povabim vas, bratje in sestre, da bi v naših molitvah prosili za vztrajnost v veri, za evangelizacijo v našem narodu, za molitev v družinah, za skupno molitev, ko bi skupaj molili in iskali Božjo voljo za bolj polno krščansko življenje. Prvo berilo nam je predstavilo Marijo skupaj z apostoli – po vseh dogodkih odrešenja. Marija je znala biti pozorna, znala je čakati, verovala je in zaupala, da bo Bog izpolnil svojo obljubo; apostoli so skupaj z njo vztrajali v molitvi. Naj bo tudi za nas zgled in hkrati prošnja: da bi tudi mi vztrajali v molitvi skupaj z Marijo, s svojimi brati in sestrami – in se pustili presenetiti. Amen.” Je pridigo zaključil škof Franc Šuštar.
Po maši smo zmolili še žalostni in častitljivi del rožnega venca.
Kraljica rožnega venca, prosi za nas!
Pripravila. AEF
Foto: Janez Kotar