Skupaj z županom, g. Jožetom Papežem, so se iz Žužemberka podali na 90 kilometrov dolgo pot k Mariji Pomagaj in se danes dopoldan udeležili osrednje romarske svete maše na trgu pred baziliko. V uvodu v sveto mašo jih je pozdravil p. Robert Bahčič, ki je pred dvema letoma prav tako peš prehodil pot, v obratni smeri, z Brezij do Žužemberka. Ob koncu svete maše je p. Robert romarjem podelil svetoletno listino, potrdilo o peš romanju k Mariji Pomagaj.

“Na poti proti Jeruzalemu je Jezus učencem razlagal različne stvari in danes smo slišali njegove ne lahko razumljive besede: »Mislite, da sem prišel, da bi prinesel mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost.« Kako torej razložiti te besede? Na kaj torej Jezus mislil?
Vera ni nek okras ali dodatek za naše življenje. Vera je, da izberemo Boga za temelj našega življenja. Jezus sam je »naš mir« (Ef 2,14) Hoja za Jezusom vsebuje odpoved zlu, sebičnosti ter izbiro dobrega, resnice, pravičnosti in sicer tudi tedaj, ko to zahteva žrtev in odpoved lastnim interesom. In to razdeljuje, to vemo, ločuje tudi najtesnejše vezi. Jezus ni tisti, ki razdeljuje! On postavlja merilo: ali živeti zase ali pa živeti za Boga in za druge; da smo poslušni Bogu. V tem smislu je Jezus 'znamenje, ki se mu nasprotuje’ (Lk 2, 34).
Sv. Frančišek Asiški je molil in prosil takole: 'Gospod, naredi me za orodje svojega miru!’ Dobro je vedel, da vera in nasilje ne gresta skupaj. Skupaj gresta vera in trdnost. Kristjan ni nasilen, temveč je trdno zasidran v Bogu, ki je ljubezen, usmiljenje, dobrota.
V drugem berilu smo slišali jasno Pavlovo besedo: »Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh.« Prosimo, da Jezusov ogenj v nas izžge vse slabo in grešno, sebično, mlačno in nas ogreje za ljubezen, dobroto in poštenje. Kdor ljubi, se ne ustraši preizkušenj, bojev. To ga, nasprotno, očiščuje in usposablja za ljubezen, ki se resnično daruje.

Poučen je primer preroka Jeremije iz prvega berila. Zakaj so višji uradniki rekli kralju, da je potrebno preroka Jeremija usmrtiti? Kralju povedo, da prerok, ki vabi ljudi k Božji zvestobi in poslušnosti, slabi roke vojakov in da ne išče blaginje za ljudstvo. Skratka, sovražnik do ljudstva. Kralj Sedekija je ostal brez pravih svetovalcev in ker so Kaldejci oblegali Jeruzalem je ustanovil proti babilonsko zavezo in se naslonil na Egipt. Prerok Jeremija je temu nasprotoval, da je to nespametno in proti Božjim načrtom. Jeremija je že zaprt v stražnem dvoru, a kljub temu ne neha prerokovati, tudi za ceno smrti.
Kralj Sedekíja je rekel višjim uradnikom: »Glejte, v vaših rokah je. Kralj vam ne more ničesar odreči.« Kralj Sedekija si umije roke, kakor Pilat.
Na kraljevem dvoru je bil dvorjan iz Etiopije, po imenu Ébed Méleh. Bil je dober in prerok se mu je zasmilil in kot tujec je govoril v prid preroka. Rojaki ga imajo za izdajalca in ga hočejo usmrtiti, a tujec ga ima za Božjega moža in ga hoče rešiti. On gre h kralju in kralj se mu pusti pregovoriti in uslišal je njegovo prošnjo in reši preroka Jeremija. In prerok mu v zahvalo pove, da ne bo padel pod mečem, ker je zaupal v Gospoda.
Vse te napovedi meča in preizkušnje je že ob Jezusovem rojstvu napovedal starček Simeon, ko je vzel Dete Jezusa v naročje in Mariji dejal: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.« (Lk 2,34-35) Naj nam Devica Marija pomaga, da bomo vztrajno hodili za Jezusom, tudi ko nas bo to stalo žrtve.” Je pridigo na 20. nedeljo med letom sklenil p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije