Novomašniku so se ob oltarju pridružili duhovniki: p. Ciril Božič, g. Pavle Juhant, g. Jože Tomšič, p. Viktor Papež in rektor svetišča na Brezjah dr. p. Robert Bahčič, ki se je zahvalil br. Ambrožu, da se je odzval povabilu, da daruje sveto evharistijo pri Mariji Pomagaj, Kraljici Slovencev. Maši je sledila procesija z milostno podobo po vasi med katero so odmevale pesmi in litanije.

»Za svoje novomašno geslo si izbral Jezusove besede: Oče, v tvoje roke … Zapisal si, da si v veliko težkih obdobjih ugotovil, da je samo Bog tisti, na katerega se lahko vedno zaneseš. Da na koncu ostane samo On, potem ko vsi zbežijo. Oče v tvoje roke … so Jezusove zadnje besede, ki jih izreče na križu, preden svojo dušo izroči svojemu Očetu. Tudi Devica Marija je popolnoma zaupala in se zanesla na Božjo besedo in ji verovala. Prav ta vera jo spremljala na Jezusovem križevem potu in tudi pod križem, ko je meč bolečin presunil njeno dušo, ni zbežala. Verovala je v vstajenje in tudi zaradi tega si je zaslužila, da je bila po svoji smrti kmalu vzeta v nebesa z dušo in telesom. Kot Kraljica na Jezusovi desnici nas vabi, da verujemo besedi Njenega Sina in se Nanj zanesemo in ne bomo nikoli razočarani. Naj Devica Marija, v nebesa vzeta, prosi za nas,« je dejal p. Robert Bahčič.

Br. Ambrož je v pridigi poudaril pomen Marijine ponižnosti, popolne predanosti Bogu in odprtosti za njegovo besedo. Uvodoma je opozoril na zanimivost liturgije: »Danes, na predpraznik oziroma na predvečer praznika poslušamo Božjo besedo, v kateri Marija z imenom sploh ni omenjena. In to je tisto, kar pri Bogu šteje – Marijina nizkost pokaže svojo veličino,« je dejal.

Spomnil je, da evangeljski odlomek prinaša Jezusovo dopolnitev izreka žene iz množice: »Blagor tvoji mami, ki ima takega sina. Jezus pa odgovori, da blagor ji, ampak ne ocenjuj drugih, ampak glej, kako ti poslušaš in ohraniš božjo besedo, glej, da svojih otrok ne jemlješ nase kot nekaj svojega, ker niso tvoji, ker ti jih je dal Bog.« Po besedah br. Ambroža se tukaj pokaže Marijina popolna nenavezanost: »Edinega Sina, ki ga ima, se zaveda, da ni njen. Da je za druge. Da je za druge tako »fejst«, da pretrpi strašno smrt in ona to od blizu gleda – in prepušča, in predaja Gospodu.«

V nadaljevanju je razložil pomen Jezusovih besed: »Poslušati, pomeni odpreti se popolnoma za Božjo besedo, prisluhniti, biti popolnoma pozoren na to, kar nekdo govori. Ohraniti pa pomeni vsaditi v srce, ker bo iz tega nekaj zrastlo.« To je povezal z Pavlovimi besedami o tem, da bo minljivo obleklo neminljivost in umrljivo neumrljivost.

Kot primer je navedel svetnike, pri katerih so se po smrti ohranili telesni deli, povezani z njihovim poslanstvom: »V Padovi imamo dva taka. Pri sv. Antonu Padovanskem se je ohranil jezik, ker je toliko lepega povedal Bogu in ljudem. Pri sv. Leopoldu Mandiću pa se je ohranil ves slušni del – uho, možgani, srce in roka, ker je skoraj 40 let v tišini delil odvezo. S tem nam Bog pokaže, da tam, kjer gre skozi Božja milost, to postane neumrljivo.«

O Marijinem vnebovzetju je dejal: »Verjamemo, da je bila z dušo in telesom vzeta v nebesa, ker je preko njenega celega telesa in delovanja šla Božja milost tako močno, da telo te žene ni moglo trohneti.« Jezusov odgovor ženi iz evangelija tako ne zmanjšuje pomena Marije, ampak ga še povečuje, saj jo pokaže kot »popolno učenko, ki je združila to, da je dejansko nosila Jezusa, in to, da v polnosti prisluhne, ohrani in izpolni Božjo voljo.«

Ob tem je vernike spodbudil: »Blagor Mariji, še bolj pa blagor nam, ker živimo v času za njo. Videli smo njen zgled in ona nam daje zgled popolne predanosti Bogu, varstvo in priprošnjo.« Poudaril je, da je zmaga nad smrtjo, o kateri govori apostol Pavel, že sedanja resničnost: »Mislimo, da nas čaka ob koncu življenja, pa ni čisto res. Ker je že zdaj. V krstu smo odrešeni – ne da bomo, ampak smo.«

Ob sklepu pridige je romarje povabil k veselju ob evharističnem srečanju: »Ko pri vsaki sveti maši pojemo ‘Svet, svet, svet’, se vsa nebesa združijo z nami. Zmaga je že. In to brez interneta, da bi si mislil! Če bi slovenska reprezentanca zmagala v zadnjih minutah, bi vpili in se veselili – koliko bolj bi se še morali, ko se nebesa sklanjajo k nam in angeli z nami pojejo!«

P. Ambrož je sklenil z mislijo, da resnično doživeto veselje nad Božjo bližino rodi življenje, vredno kristjana: »Dobra dela so tiste milosti, ki se zasejejo v svetu – in milost je nesmrtna, ostane za vedno.«

Po pridigi je zbranim romarjem, ki so napolnili baziliko Marije Pomagaj podelil novomašni blagoslov. Po sveti maši je sledila procesija s podobo Marije Pomagaj po vasi. Med procesijo smo peli litanije Matere Božje.
Sledilo je celonočno bdenje v kapeli Marije Pomagaj.

Pripravila: AS in AEF

Fotografije