Osem dni po slovesnem prazniku Marijinega Vnebovzetja, nas liturgija vabi k češčenju Blažene Device Marije, Kraljice. Čeprav je izvor tega praznika starodaven, je šele papež Pij XII. leta 1954 ob koncu marijanskega leta določil datum obhajanja praznika.

Zremo Kristusovo Mater, ki jo je njen Sin kronal in tako pridružil svojemu vesoljnemu kraljevanju, kakor jo uprizarjajo na mnogih slikah in mozaikih. Podoba Device Marije, Kraljice dobi poseben pomen v besedah današnjega evangelija, ko Jezus pravi: »In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.’ Marija je popoln primer te evangeljske resnice, da je Bog ‘mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke«.

Marija je predvsem Kraljica, ker je Mati Božja. Cerkev je že prej dovoljevala, da so posamezni redovi in narodi obhajali svoje posebne praznike blaženi Devici Mariji Kraljici (Manjši bratje, Družba Jezusova … in različni narodi). Vse to so poznali tudi slovenski katoličani in zato so na mednarodnem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, leta 1939, med verske predloge zapisali: »Naj se predloži prevzvišenemu gospodu škofu vdana prošnja, da pri sveti stolici izposluje, da dobi brezjanska Mati Božja častni naslov Kraljice Slovencev in posebne zavetnice slovenskega naroda. Naj se slike brezjanske Matere Božje čim bolj razširijo po naših hišah in družinah, po cerkvah, oltarjih in kapelah. 

Tako naj že zunanje lice Slovenije kaže, da je brezjanska Mati Božja Kraljica vseh Slovencev, Slovenci pa v resnici Marijin narod, ki hoče imeti Kristusa za Kralja in njegovo Mater za Kraljico.«

Kraljica Slovencev, prosi za nas!