Tudi letos se je preko 300 dijakov in dijakinj prvega in drugega letnika škofijske klasične gimnazije skupaj s svojimi profesorji na pot odpravilo na način, kot so na Brezje romali včasih, z vlakom in peš.
Najpogumnejši so se na 25 kilometrov dolgo romanje odpravili peš iz Kranja. Preostali dijaki pa so izbrali lažji način romanja, to je z vlakom do Otoč in potem peš na Brezje.
Somaševanje je ob 11.30 uri pri zunanjem oltarju vodil Gregor Bregar, šolski kaplan. Ob njem sta maševala nekdanji dijak škofijske gimnazije g. Peter Čemažar ter p. Tadej Inglič.
Zbrane je v uvodu v sveto mašo nagovoril p. Tadej Inglič, ki je mladino spomnil na praznik, ki ga danes obhajamo ter izrekel dobrodošlico vsem, ki so se zbrali pri sv. maši na Brezjah.
Šolski kaplan Gregor Bregar se je v pridigi navezal na današnji praznik in spomnil, kakšen neizmerni dar je navzočnost Jezusa v podobi kruha in vina. Jezus se nam tako dnevno daruje in je med nami navzoč.
»Pomembno je, da se zavedamo, da ne živimo le od užitkov, ki nam jih ponuja ta svet, ne hrana, ne potovanja, od telefonov do glasbe. Vse je Božji dar, Gospod nam to daje. Ampak ne živimo samo od tega. Želi nam pokazati, da smo ljudje neizmerno več, da smo mi nebeška bitja, poslana iz nebes, rojena za zemljo, da se vrnemo nazaj v nebesa. Mi ne živimo samo od teh stvari, ki so, potem jih pa ni. Živimo od živega Boga, se z njim hranimo.« Je dejal in nadaljeval: »Izkušnjo, da se hranimo z medsebojnimi odnosi, imate tudi vi. Če imamo lepo prijateljstvo, potem vemo, kako smo notranje nahranjeni. Ko se srečate z nekom, s katerim se dobro razumete, se lepo pogovarjate, hecate, zaupate, to nahrani našo dušo.
Človek se dejansko hrani še z nečem drugim, hrani se z odnosom z osebo. Ravno to je hrana, ki je v resnici Božja. Najglobje pa nas nahrani sam Gospod. Jezusa nam nazorno daje pri sveti maši, da se z njim hranimo, da živimo.
Če bomo vlagali v medsebojni odnos z Bogo, bomo našli življenje in veselje. Tega veselja nam nihče ne more vzeti, tudi se nikoli ne more izčrpati. Prelilo se bo v nebeško veselje.
Naj ne bo sveta maša in pogovor z Jezusom neko breme, saj ni tako mišljeno. Z osebo, ki te ima rada je lahko zelo lepo. Samo potrebno ji je posvetiti nekaj časa, pogovarjati se je treba s to osebo.
Vabim vas, da navežete iskren odnos z Jezusom, se z njim pogovarjate. Vse mu lahko poveste, četudi vam kaj ni všeč. Če vam bo to uspelo, boste našli prijatelja, ki je večen. Prijatelja, ki vas bo za roko peljal skozi življenje. Nikoli ne boste sami. Tak zaklad je tako pomemben, da ga danes resnično počastimo in dajmo Jezusu priznanje, da ga spoznavamo v sveti Evharistiji. Z Jezusom začenite prijateljstvo in ga poglabljajte. Tako boste od svetih maš odhajali okrepljeni. Potreben je le ta enostaven korak, pogovor z Gospodom«.
Dijaki in dijakinje škofijske gimnazije, ki so pri sveti maši tudi aktivno sodelovali, z branjem beril, prošenj ter petjem, so se po končani sveti maši utrujeni in bolj ali manj ožuljeni, predvsem pa zadovoljni odpravili nazaj v Šentvid.
Konec koncev ni pomembno koliko kilometrov so danes prehodili, važno je le, da je vsak priromal z namenom, da Gospodu daruje svoj osebni namen.
Mladim želimo obilo Božjega blagoslova ter Marijinega varstva ob bližajočem se zaključku šolskega leta.
Pripravila: UV
Fotografije
