Pridiga za nedeljo Kristusa Kralja

Božja beseda za nedeljo Kristusa Kralja v letu B

Povsod okrog nas

Jezusovo temeljno sporočilo je bilo: “Božje kraljestvo je tukaj – jaz sem Božje kraljestvo!” Toda nam stvari izgledajo točno tako, kot so vedno izgledale. Zato se sprašujemo: “Kje točno je to kraljestvo?”

Kraljestvo je seveda metafora, ne definicija. To ni dejstvo, ampak dogodek. Božje kraljestvo je vsepovsod okrog nas, samo čaka, da bomo vstopili vanj. Zato je prav, da so naši občutki o kraljestvu nekoliko nejasni. Prav to je tudi razlog, da lahko še bolj široko deluje. Ni pa prav, da je krščanstvo pemaknilo kraljestvo z zemlje v nebesa, z zdaj na konec sveta.

To je bila razumljiva možnost. Ko se Jezus ni takoj vrnil, kot so pričakovali, da bi uravnal svet, se je Cerkev vrnila k prevozom na velike daljave. In ker se v zgodovini to kraljestvo ni nič približalo, je bila najenostavnejša rešitev preložiti in povzdigniti – stran od oči in daleč od razmišljanja. Kar je popolnoma nasprotno od tega, kar je Jezus želel.

Jezus je razglašal, da je Božje kraljestvo, vladarstvo Boga, tukaj in zdaj. Naša stvar ni v tem, dag a odložimo. Naša naloga je, da ga najdemo, spodbujamo in živimo. Povsod.
Tudi med siromašnimi ljudmi? Da. Kraljestvo je povsod, kjer se zgodi Božja volja, v nebesih in na zemlji. Vsak košček zemlje je enako blizu Bogu. Zato moramo poiskati kraljestvo na prašnih cestah, v barakarskih naseljih, sredi kupov smeti in v jaških, polnih umaznije.

V našem bogatem narodu je toliko hudega, da lahko podvomimo v prisotnost Božjega kraljestva. Kljub temu je vsak človek drag Bogu. Zato mora biti mogoče izpolniti Božjo voljo brezdomcu, prostitutki, gangsterju, odvisniku. Takim ljudem je Jezus govoril o kraljestvu. Rekel je cello, da bodo ti prej vstopili vanj kot krepostni ljudje.

Če to zmoti naš čut za pravičnost, potem smo svojo predstavo o Božjem kraljestvo zamenjali za Božjo idejo kraljestva. Če bi Bog hotel popolnost, bi drugače ustvaril ljudi. Če bi Bog hotel pravico, bi bili vsi obsojeni. Če bi bili odvisni od lastne dobrote, bi bili vsi pogubljeni. Ne, kar Bog hoče, tako prerok, je, da ljubim v dobroti in v ponižnosti hodim ob svojem Bogu.

Razlika, ki jo Kraljestvo ustvari, je bolj očitna tam, kjer je revščina, bolezen in kriminal. Težje je videti v srednjih in višjih krogih. Konec koncev, ko imaš dovolj hrane, prostor za spanje, ko si dobro oblečen in lahko v prihodnosti pričakuješ pokojnino, kaj več ti lahko Bog sploh ponuja?

A to, kar vidimo, nas zavede. Zaradi te varnosti smo sicer manj odvisni od Boga, a bolj prestrašeni. Raziskave kažejo, da na določeni stopnji življenjskega udobja, sreča ni več premosorazmerna z imetjem. Ko bomo končno imeli helioport na strehi in mobilnik implantiran v glavi, bomo dokončno nesrečni. In popolnoma oddaljeni od kraljestva.

Kraljestvo je tukaj in zdaj. A bo še boljše. Nekoč, ko bomo ljudje naredili vse najboljše in najslabše stvari, kar jih lahko naredimo, se nam bo Jezus razkril v vsem svojem nebeškem sijaju. Tako bomo očarani nad njim, tako zelo zaljubljeni vanj, da bomo naredili, kar bo želel. V Božje kraljestvo nas bo potegnilo – kot železne opilke, ki krožijo okrog magneta po svojih tirnicah, dokler jih ne pritegne čisto k sebi.

avtor: p. James Smith
vir: http://celebrationpublications.org/
prevod: Petra Grimani

Celotno besedilo v obliki pdf.