Srce skrivnosti
Človeško telo lahko ohranja ravnotežje v gibanju zato, ker ga upravlja njegovo lastno središče za ravnotežje, točka gravitacije, okrog katere so glava, telo in udje v neprestani komunikaciji, ki išče ravnotežje. Izkušen plesalec nam odkrije, kako dihjemajoče je lahko to ravnovesje.
Srce je v svetopisemskem smislu naš moralni center za ravnotežje. Moralno oblikovanje se začne z zunanjimi dejavniki, kot so družinska in družbena pričakovanja, a dozori šele, ko se v nas izpopolni in ga ga popolnoma sprejemmo. Jeremijeva knjiga nam v 31. poglavju opiše novo zavezo, ki jo Bog sklene s svojim ljudstvom, a ne tako, da mu naloži zakone, ampak tako da jih “zapiše v njihova srca.” Psalm 51 nam pove, da Božje usmiljenje naša srca prenovi za pravi odnos s tem, da naša srca očisti greha.
Večji del življenja se je Jezus pripravljal za zadnja leta javnega delovanja. Evangeliji nam samo namignejo o njegovi mladosti, a iz tega, kar se dogaja kasneje, lahko sklepamo, da je svoja skrivna leta porabil za to, da je oblikoval svoje srce za svoje oznanjevanje in za ozdravljenje. V človekovo iskanje smisla življenja je že vstopil, “a iz tega, kar je pretrpel, se je naučil poslušnosti” (prim. Heb 5,8).
In ko so “Grki” – helenistični Judje v Jeruzalemu – ob pashi rekli Filipu, da hočejo videti Jezusa, jih je pritegnilo k njemu, kej jim je predstavljal ideal grške umetnosti in filozofije; človeško bitje popolne simetrije in ravnovesja. To srečanje tudi poudari trenje med grško popolnostjo in skrivnostjo križanja, čemur je Pavel kasneje rekel: “spotika za Jude in nespamet za pogane” (prim. 1 Kor 1,23). Jezus ni lažno previden do teh iskalcev, ampak pove prodorno semitsko priliko o “semenu, ki pade v zemljo in umre” kot edino pot do popolnosti. “Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil” (Jn 12,25).
Sodobni humanizem je izdelal podobo osebne popolnosti preko izobraževanja, vadbe, diete, potovanj in zunanje lepote. Naša porabniška družba obljublja to popolnost v neštetih izdelkih, ki jih ponuja, med drugim lepotnih operacijah, hormonskih terapijah, ki nam omogočijo način življenja za polno zadovoljno bivanje. Je še kaj?
Jezus pretrese svoje obiskovalce s paradoksom, ki ga bo on sam zdaj, zdaj zaživel: smrt na križu. Ravno z usmrtitvijo bo utrdil večna merila, a kljub temu pokazal na novo stvaritev: ljubezen, ki se sama izprazni. Jezus razodeva Boga kot tistega, ki svoje srce izroči svetu, čeprav svet zavrača božansko ponudbo odrešenja. Božja brezpogojna ljubezen sovražnike spremeni v prijatelje, umiva srca samoljubja in prenavlja središče ravnotežja v svetu, ki je razdeljen in razsrediščen s človeško vasezagledanostjo. Jezus bo privzdignjen – križan in dvignjen – in bo vse pritegnil k sebi. Judje in pogani, vsi, ki želimo živeti polno, smo povabljeni, da sledimo Jezusovemu zgledu.
Post je šola, ki nas uči, kako hoditi pokončno. Izroči svoje srce zdravniku in svoj um učitelju in vse bo dobilo svoje ravnotežje in svoje središče. To pomeni biti človeško bitje in Božji otrok. Če hočemo biti samozadovoljni, bomo v neskončnost odmikali svoj prihod v resnično izpopolnitev. Življenje darežljive ljubezni in medsebojnega odpuščanja vodi v notranje življenje v Bogu. To je naša smer, kjer bomo našli srečo v tem svetu in v večnosti. To je srce skrivnosti in skrivnost življenja.
avtor: P. Marin
prevod: P. Grimani
http://celebrationpublications.org