Prvo berilo: Bog povabi Elija na svojo sveto goro
1 Kr 19,9a.11- 13
Berilo iz prve knjige kraljev.
Tiste dni je prišel Elija do božje gore Hóreba
in je tam prenočil v votlini.
In glej, prišla mu je Gospodova beseda, rekoč:
»Pojdi ven in se postavi na gori pred Gospoda.«
In glej, Gospod je šel mimo,
velik in silen vihar, ki kruši gore in lomi skale,
je bil pred Gospodom;
a Gospod ni bil v viharju.
Za viharjem je bil potres;
a Gospod ni bil v potrésu.
In za potresom ogenj;
a Gospod ni bil v ognju.
Za ognjem glas rahlega šepéta.
Ko je Elija to slišal, si je s plaščem zagrnil obraz,
šel ven in obstal pri vhodu v votlino.
Spev z odpevom
Ps 85,9 -14 (R 8a)
Odpev: Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto!
Poslušam, kaj govorí Gospod Bog svojemu ljudstvu:
o miru govorí svojim zvestim.
Zares, blizu je njegova rešitev za tiste, ki se ga bojijo,
in slava bo prebivala v naši deželi. Odpev.
Dobrota in zvestoba se bosta srečali,
pravičnost in mir se bosta poljubila.
Iz zemlje bo pognala zvestoba,
z neba se bo sklonila pravičnost. Odpev.
Gospod nam bo izkazal dobroto,
naša dežela bo dajala obilen pridelek.
Pred njim bo šla pravičnost
in utirala pot njegovim korakom. Odpev.
Drugo berilo: Velikodušnost do bratov
Rim 9,1- 5
Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom.
Bratje in sestre,
govorim resnico v Kristusu, ne lažem,
moja vest mi je priča v Svetem Duhu:
v svojem srcu nosim veliko žalost in nenehno bolečino.
Kajti žęlel bi biti sam preklet in ločen od Kristusa
v prid svojim bratom, ki so moji rojaki po mesu.
Oni so Izraelci.
Njim pripadajo posinóvljenje in slava,
zaveze in zakonodaja, bogoslužje in obljube;
njihovi so očaki in iz njih po mesu izhaja Kristus, Bog,
ki je nad vsem, slavljen na veke, amen.
Aleluja Ps 130,5
Aleluja. Upam v Gospoda,
čakam na njegovo besedo. Aleluja.
Evangelij: Jezus vabi Petra k sebi
Mt 14,22 -33
‡Iz svetega evangelija po Mateju.
Ko se je množica nasitila,
je Jezus takoj naročil učencem,
da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran;
sam naj bi medtem odpústil množice.
In ko je množice odpústil,
je šel na goro, da bi na samem molil.
Ko se je zvečerilo, je bil tam sam.
Čoln pa se je medtem oddáljil že precej stadijev od brega.
Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter.
Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim.
Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru,
so se vznemirili in rekli:
»Prikazen je.«
Od strahu so zavpili.
Jezus pa jim je takoj rekel:
»Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!«
Peter mu je odgovóril in rekel:
»Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.«
On mu je dejal: »Pridi!«
In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.
Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal.
Začel se je potapljati in je zavpil:
»Gospod, reši me!«
Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal:
»Malovernež, zakaj si podvómil?«
In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal.
Oni pa, ki so bili v čolnu,
so se mu poklonili do tal in rekli:
»Resnično, ti si Božji Sin.«