Prvo berilo: Žejno ljudstvo v puščavi prosi vode
2 Mz 17,3 -7
Berilo iz druge Mojzesove knjige.
Tiste dni je bilo ljudstvo v puščavi žejno
in je tako godrnjalo zoper Mojzesa:
»Zakaj si nas izpeljal iz Egipta,
da z žejo pomoriš nas, naše otroke in našo živino?«
In Mojzes je vpil h Gospodu ter rekel:
»Kaj naj storim s tem ljudstvom?
Še malo in kamnáli me bodo.«
Gospod je rekel Mojzesu:
»Pojdi pred ljudstvom in vzemi s seboj nekaj Izraelovih starešin!
Tudi palico, s katero si udaril Nil, vzemi v roko in pojdi!
Glej, stal bom pred teboj tam na skali na Hórebu.
Udari po skali in iz nje bo pritekla voda,
da bo ljudstvo môglo piti!«
Mojzes je stóril tako pred očmi Izraelovih starešin.
In dal je temu kraju ime Masa in Meríba,
ker so se Izraelovi sinovi prepirali
in preizkušali Gospoda ter rekli:
»Ali je Gospod med nami ali ne?«
Spev z odpevom
Ps 95,1 -2.6- 7.8- 9 (R prim. 8)
Odpev: Ne zakrknite danes svojih src.
Pridite, vriskajmo Gospodu,
vzklikajmo skali našega odrešenja.
Stopímo mu naproti s hvaležnostjo,
vzklikajmo mu z veselimi spevi. Odpev.
Pridite, pádimo na kolena in se priklonímo,
pokleknímo pred Gospodom, ki nas je narédil.
Zakaj on je naš Bog, mi smo njegovo ljudstvo,
čreda, ki jo pase s svojo roko. Odpev.
O da bi danes poslušali njegove besede!
Ne zakrknite svojih src kakor na dan preizkušnje v puščavi!
Tam so me vaši očetje preizkušali in izzivali,
čeprav so videli moja dela. Odpev.
Drugo berilo: Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu
Rim 5,1 -2.5 -8
Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom
Bratje in sestre,
ker smo opravičeni iz vere,
živímo v miru z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu,
po katerem se nam je tudi po veri odprl dostop v to milost,
v kateri stojimo in se ponašamo z upanjem na Božjo slavo.
Upanje pa ne osramotí,
ker je Božja ljubezen izlita v naša srca
po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.
Kajti ko smo bili še slabotni,
je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne.
Težkó namreč, da bi kdo umiral za pravičnega:
morda bi si kdo še upal umreti za dobrotnika.
Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem,
da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.
Vrstica pred evangelijem prim. Jn 4,42.15
Gospod, ti si resnično odrešenik sveta;
daj nam žive vode, da ne bomo žejni.
Evangelij: Izvir vode, ki teče v večno življenje
Jn 4,5 -42
‡Iz svetega evangelija po Janezu.
Tisti čas je Jezus prišel v samaríjsko mesto, imenovano Sihár,
blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu.
Tam je bil Jakobov studenec.
Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu.
Bilo je okrog šeste ure.
Tedaj je prišla žena iz Samaríje, da bi zajela vode.
Jezus ji je rekel:
»Daj mi piti!«
Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano.
Samarijánka mu je tedaj rekla:
»Kako vendar ti, ki si Jud,
prosiš mene, Samarijánko, naj ti dam piti?«
(Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijáni.)
Jezus ji je odgovóril in rekel:
»Če bi poznala Božji dar
in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti‹,
bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.«
Žena mu je rekla:
»Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok.
Od kod imaš torej živo vodo?
Si mar ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak
in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?«
Jezus je odvrnil in ji rekel:
»Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen.
Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen,
ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem izvir vode,
ki teče v večno življenje.«
Žena mu je rekla:
»Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna
in ne bom hodila sem zajemat.«
Rekel ji je:
»Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!«
Žena je odgovorila in mu rekla:
»Nimam moža.«
Jezus ji je rekel:
»Dobro si rekla: ›Nimam moža‹;
kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož.
To si prav povedala.«
Žena mu je dejala:
»Gospod, vidim, da si prerok.
Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite,
da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.«
Jezus ji je rekel:
»Veruj mi, žena, da pride ura,
ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu.
Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo,
kajti odrešenje prihaja od Judov.
Pride pa ura in je že zdaj,
ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici.
Prav takih častilcev si namreč želi Oče.
Bog je duh, in tisti, ki ga častijo,
ga morajo častiti v duhu in resnici.«
Žena mu je dejala:
»Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec).
Ko pride, nam bo vse oznanil.«
Jezus ji je rekel:
»Jaz sem, ki govorim s teboj.«
Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili,
da je govóril z žensko, vendar mu nobeden ni rekel:
›Kaj bi rad od nje?‹ ali ›Zakaj govoriš z njo?‹
Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem:
»Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila.
Kaj, če je on Mesija?«
Odšli so iz mesta in se napotili k njemu.
Medtem so ga učenci prosili in govorili:
»Učitelj, jej!«
On pa jim je rekel:
»Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.«
Učenci so tedaj govorili med seboj:
»Mar mu je kdo prinesel jesti?«
Jezus jim je rekel:
»Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal,
in dokončam njegovo delo.
Ali ne pravite vi:
›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹
Glejte, jaz pa vam pravim:
Povzdignite oči in poglejte polja, da so zrela za žetev.
Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje,
da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec.
V tem je namreč resničen izrëk, da ›eden seje, drugi žanje‹.
Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili.
Drugi so se trudili, vi pa obirate sadove njihovega truda.«
Veliko Samarijánov iz tistega mesta je začelo verovati vanj
zaradi žene, ki je pričevala: »Vse mi je povedal, kar sem storila.«
Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili,
naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni.
Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati.
Ženi pa so govorili:
»Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja,
kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.«
KRAJŠA OBLIKA EVANGELIJA: Izvir vode, ki teče v večno življenje
Jn 4,5 -15.19 -26.39.40- 42
‡Iz svetega evangelija po Janezu.
Tisti čas je Jezus prišel v samaríjsko mesto, imenovano Sihár,
blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu.
Tam je bil Jakobov studenec.
Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu.
Bilo je okrog šeste ure.
Tedaj je prišla žena iz Samaríje, da bi zajela vode.
Jezus ji je rekel:
»Daj mi piti!«
Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano.
Samarijánka mu je tedaj rekla:
»Kako vendar ti, ki si Jud,
prosiš mene, Samarijánko, naj ti dam piti?«
(Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijáni.)
Jezus ji je odgovóril in rekel:
»Če bi poznala Božji dar
in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti‹,
bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.«
Žena mu je rekla:
»Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok.
Od kod imaš torej živo vodo?
Si mar ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak
in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?«
Jezus je odvrnil in ji rekel:
»Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen.
Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen,
ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem izvir vode,
ki teče v večno življenje.«
Žena mu je rekla:
»Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna
in ne bom hodila sem zajemat.
Vidim, da si prerok.
Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite,
da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.«
Jezus ji je rekel:
»Veruj mi, žena, da pride ura,
ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu.
Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo,
kajti odrešenje prihaja od Judov.
Pride pa ura in je že zdaj,
ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici.
Prav takih častilcev si namreč želi Oče.
Bog je duh, in tisti, ki ga častijo,
ga morajo častiti v duhu in resnici.«
Žena mu je dejala:
»Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec).
Ko pride, nam bo vse oznanil.«
Jezus ji je rekel:
»Jaz sem, ki govorim s teboj.«
Veliko Samarijánov iz tistega mesta je začelo verovati vanj.
Ko so prišli k njemu, so ga prosili,
naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni.
Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati.
Ženi pa so govorili:
»Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja,
kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.«