Prvo berilo: Predpisi za velikonočno večerjo
2 Mz 12,1 -8.11 -14
Berilo iz druge Mojzesove knjige.
Tiste dni je Gospod rekel Mojzesu in Áronu v egiptovski deželi:
»Ta mesec naj vam bo začetek mesecev,
naj vam bo prvi med meseci v letu!
Govorita vsej Izraelovi skupnosti in recíta:
›Deseti dan tega meseca naj si vsak priskrbí
po eno jagnje za očetno hišo, po eno jagnje za hišo.
Če pa je hiša premajhna za eno jagnje,
naj ga vzame skupaj s svojim sosedom,
ki je najbližji njegovi hiši po številu duš;
na jagnje štejte po tem, koliko more vsak pojesti!
Jagnje pa naj vam bo neoporečno, eno leto star samec.
Lahko ga vzamete izmed ovc ali izmed koz.
Hranite ga do štirinajstega dneva tega meseca!
Potem naj ga vsa zbrana Izraelova skupnost proti večeru zakólje.
Vzamejo naj nekaj krvi in z njo pomažejo podboja in naddurje hiš,
v katerih ga bodo jedli.
Tisto noč naj jedo meso, pečeno na ognju, in nekvašeni kruh;
z grenkimi zelišči naj ga jedo.
Takole ga jejte: imejte ledja prepasana,
sandale na nogah in palico v roki; jejte ga naglo!
To je Gospodova pasha, njegov mimohod.
To noč pojdem skoz egiptovsko deželo
in udarim vse prvorojence v egiptovski deželi,
od človeka do živine,
in izvršim sodbo nad vsemi egiptovskimi bogovi.
Jaz sem Gospod.
Tedaj bo za vas kri znamenje na hišah, v katerih bivate:
ko zagledam kri, pojdem mimo vas;
pri vas ne bo morilne šibe, ko udarim egiptovsko deželo.
Ta dan naj vam bo v spomin
in praznujte ga kot Gospodov praznik;
iz roda v rod ga praznujte kot večni zakon!‹ «
Spev z odpevom
Ps 116,12 -13.15.16b- 18 (R prim. 1 Kor 10,16)
Odpev: Kelih zahvale je udeležba pri Kristusovi krvi.
Kaj naj povrnem Gospodu
za vse dobro, kar mi je storil?
Kelih odrešenja bom dvignil
in klical bom ime Gospodovo. Odpev.
Dragocena je v očeh Gospodovih
smrt njegovih zvestih.
Tvoj služabnik sem, sin tvoje dekle,
moje vezi si raztrgal. Odpev.
Zato ti bom daroval zahvalno daritev,
klical bom ime Gospodovo.
Svoje zaobljube Gospodu bom izpolnil
pred vsem njegovim ljudstvom. Odpev.
Drugo berilo: Kolikorkrat jemo ta kruh in pijemo kelih, oznanjamo
Gospodovo smrt
1 Kor 11,23- 26
Berilo iz prvega pisma apostola Pavla Korínčanom.
Bratje in sestre,
jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izróčil:
Gospod Jezus je tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh
in se zahvalil, ga razlômil in rekel:
»To je moje telo, ki je za vas.
To delajte v moj spomin.«
Prav tako je vzel tudi kelih po večerji in rekel:
»Ta kelih je nova zaveza v moji krvi.
Kólikorkrat boste pili, delajte to v moj spomin.«
Kajti kólikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih,
oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.
Vrstica pred evangelijem Jn 13,34
Novo zapoved vam dam, govorí Gospod,
da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.
Evangelij: Izkazal jim je ljubezen do konca
Jn 13,1 -15
‡Iz svetega evangelija po Janezu.
Pred velikonočnim praznikom je Jezus,
ker je vedel, da je prišla njegova ura,
ko pojde s tega sveta k Očetu,
in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu,
tém izkazal ljubezen do konca.
Med večerjo je hudič Judu Iškarijótu, Símonovemu sinu,
že polóžil v srce namen, da Jezusa izda.
Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke
in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu,
je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo,
vzel platnen prt in se z njim opasal.
Nato je vlil vode v umivalnik
in začel učencem umivati noge
in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan.
Prišel je k Simonu Petru.
Ta mu je rekel:
»Gospod, ti mi boš noge umival?«
Jezus je odvrnil in mu rekel:
»Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš,
a spoznal boš pozneje.«
Peter mu je rekel:
»Ne boš mi umival nog, nikoli ne!«
Jezus mu je odgovóril:
»Če te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj.«
Simon Peter mu je rekel:
»Gospod, potem pa ne samo nog, ampak tudi roke in glavo.«
Jezus mu je dejal:
»Kdor se je skópal, mu ni treba drugega,
kakor da si umije noge; pa je ves čist.
Tudi vi ste čisti, vendar ne vsi.«
Vedel je namreč, kdo ga bo izdal,
zato je rekel: »Niste vsi čisti.«
Ko jim je umil noge in vzel vrhnje oblačilo,
je spet prisedel in jim rekel:
»Razumete, kaj sem vam storil?
Vi me kličete ›Učitelj‹ in ›Gospod‹.
In prav govorite, saj to sem.
Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge,
ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge.
Zgled sem vam namreč dal,
da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam stóril.«