Prvo berilo: Bog si je izvolil kraljestvo duhovnikov in svet narod
2 Mz 19,2- 6a
Berilo iz druge Mojzesove knjige.
Tiste dni so se Izraelci odpravili iz Refidíma
in prišli v Sínajsko puščavo ter se utaborili v puščavi.
Tam se je Izrael utabóril nasproti gori,
Mojzes pa je stopil k Bogu.
Gospod mu je zaklical z gore in rekel:
»Tako reci Jakobovi hiši in povej Izraelovim sinovom:
›Sami ste videli, kaj sem storil Egipčanom
in kako sem vas nosil na orljih perutih in vas pripeljal k sebi.
Zdaj pa, če boste res poslušali moj glas
in izpolnjevali mojo zavezo,
mi boste posebna lastnina izmed vseh ljudstev,
kajti moja je vsa zemlja.
Vi mi boste kraljestvo duhovnikov in svet narod.‹
To so besede, ki jih povej Izraelovim sinovom!«
Spev z odpevom
Ps 100,1-3.5 (R 3c)
Odpev: Mi smo njegovo ljudstvo, čreda njegove paše.
Vzklikajte Gospodu vsi prebivalci zemlje,
služíte Gospodu z veseljem,
pridite predenj z vriskanjem! Odpev.
Spoznajte, da je Gospod Bog, on edini:
on nas je narédil, mi smo njegovi,
njegovo ljudstvo, čreda njegove paše. Odpev.
Zakaj Gospod je dober,
na veke traja njegova dobrota,
od roda do roda njegova zvestoba. Odpev.
Drugo berilo: Kristusova smrt je sprava; njegovo življenje je odrešenje
Rim 5,6 -11
Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom.
Bratje in sestre,
ko smo bili še slabotni, je Kristus v času,
ki je bil za to določen, umrl za brezbožne.
Težkó namreč, da bi kdo umiral za pravičnega:
morda bi si kdo še upal umreti za dobrotnika.
Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem,
da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.
Veliko bolj bomo torej po njem rešeni jeze zdaj,
ko smo opravičeni z njegovo krvjo.
Kajti če smo se po smrti njegovega Sina spravili z Bogom,
ko smo bili še sovražniki,
bomo veliko bolj rešeni po njegovem življenju,
odkar smo prišli do sprave.
Pa ne samo to,
ampak se celo ponašamo v Bogu
po našem Gospodu Jezusu Kristusu,
po katerem smo zdaj dosegli spravo.
Aleluja Mr 1,15
Aleluja. Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo.
Spreobrníte se in verujte evangeliju! Aleluja.
Evangelij: Jezus pokliče in razpošlje dvanajstere
Mt 9,36 -38; 10,1 -8
‡Iz svetega evangelija po Mateju.
Tisti čas je Jezus zagledal množice.
Zasmilile so se mu, ker so bile izmučene in razkropljene
kakor ovce, ki nimajo pastirja.
Tedaj je rekel svojim učencem:
»Žetev je velika, delavcev pa malo.
Prosíte torej Gospoda žetve,
naj póšlje delavce na svojo žetev.«
Poklical je k sebi svojih dvanajst učencev
in jim dal oblast nad nečistimi duhovi,
tako da so jih izganjali
in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost.
Imena dvanajstih apostolov pa so:
prvi Simon, imenovan Peter, in njegov brat Andrej;
Jakob, Zebedęjev sin, in njegov brat Janez;
Filip in Bartolomëj;
Tomaž in cestninar Matej;
Jakob, Alfęjev sin, in Tadej;
Simon Kananëj in Juda Iškarijot, ki ga je izdal.
Teh dvánajst je Jezus poslal in jim naróčil:
»Ne hodíte na pot k poganom
in ne vstopajte v nobeno samaríjsko mesto!
Pojdite rajši k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.
Spotoma pa oznanjajte in govoríte:
›Nebeško kraljestvo se je približalo.‹
Bolnike ozdrávljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte,
hudobne duhove izganjajte.
Zastonj ste prejeli, zastonj dajájte.«