Predragi v Gospodu! Koncem tega meseca bo preteklo 11. let, ko je brezijanska Kraljica prvič v svoji zgodovini zapustila svoj prestol na Brezjah in je prišla predsedovat veličastnemu evharističnemu kongresu v Ljubljani. Ob tem poročilu so za trenutek zastala naša srca. Kar težko se nam je zdelo da bi kdo motil tihoto milostne kapele na Brezjah. Toda kmalu smo vzkipeli v svetem navdušenju. Naša Gorenjska je okrasila Mariji pot prav do Ljubljane; v Ljubljani se je strnila prav vsa Slovenija okoli svoje Kraljice in kar zajokali smo, ko se je po mogočnem kongresu vračala Marija nazaj. Vedeli smo pa, da ima Pomočnica – Slovencev kraljica svoj dom in svoj milostni prestol le na Brezjah. Takrat smo se vpraševali: Ali bomo še kdaj imeli v Sloveniji tako slovesnost, da bo brezijanska podoba nanjo potovala? Kaj izrednega bi moralo biti! Tudi je treba milostno podobo, ki je stara že precej čez 100 let varovati, čuvati jo moramo, saj je namenjena tudi ljubezni naših zanamcev.

In tiho je po letu 1935 stolovala Pomočnica na Brezjah. Vedno več obiskovalcev je imela. Vsakega je sprejela s svojim milim pogledom, vsakega je v svojih bridkostih poslušala in vsakemu je Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa pokazala. Da, v objemu gorenjskih gora si je naša Pomočnica izbrala svoj prestol. In v čast si šteje lahko vsak Slovenec, da jo na tem kraju lahko obišče.

Prav danes mineva 10 let, ko je brezijanski podobi napravil svoj zadnji obisk velik Marijin častilec, nadškof dr. A. B. Jeglič, ki je 1. septembra 1907, torej pred 40. leti, brezijansko Kraljico tudi kronal. Šesnajst dni pred smrtjo je veliki častilec Marijin prišel še zadnjikrat na Brezje, da je izročil sebe in ves naš narod Mariji. Takrat je pred Marijo pač razmišljal besede, katere je za slovo nam Slovencem izrekel: Živimo v velikih časih; Bog ima svojo fronto, pa tudi satan ima svojo fronto; mi hočemo povsod Boga in devico Marijo.

Veliki in težki časi so ses z vsemi strahotami prihajali In tako smo doživeli leto 1941. ..........

.......... (Glej oddelke iz pridige prejšnjega dne!) ..........

Misli in prošnje vse slovencev so se zgrinjale okoli naše ljube Marije Pomagaj.

Vsak človek je navezan na dom …....... gotovo uslišanje.

Na Brezje so naši predniki hodili. Naši Gorenjci so jih obiskovali tudi med vosjko, ko so stale na svojem mestu kakor Jeruzalem takrat, ko je bil Izrael v sužnost odveden. Ko so utihnili vojskini streli, se je romarska pesem iz naših Brezij zopet oglasila. Nikdar naj naša ljubezen do Brezij ne ugasne; nihče naj jo ne skuša ugasniti, ker je ugasnil ne bo.

Prosimo danes brezijansko Kraljico, naj bo naša kraljica in mati. Okoli sebe naj zbira ves naš narod. Pomembno je, da se prav danes vrača milostna podoba Marijina na Sveto goro pri Gorici. Tam naj se zbirajo naši primorski bratje; Višarje in Gospa sveta naj se odpre kmalu nam in našim koroškim bratom. Slovenska ljubezen je Mariji božja pota zidala, slovenska ljubezen naj na vseh božjih potih tudi svoj dom najde.

Po sveti maši, ki bo v čast Materi božji za slovenski narod darovana, bo milostna podoba Marije Pomagaj zasedala zopet svoj prestol tam-le v tihi kapeli. Naj podoba na svojem domu ostane. Naj ne postane nikdar več begunka, ker je to znamenje žalostnih časov. Naj postane dostopna vsem vernim Slovencem, saj je to podoba naše skupne Matere. Ob Materi bomo Slovenci na varnem. O, Marija naša ljuba mati sprejmi nas v svoje varstvo, tvoji naj vedno ostanemo. Amen.