V imenu očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. (pokrižamo se)

Marija, prečista Devica, darujem ti venec, da počastim spomin na dvainsedemedeset let, ki si jih preživela na Zemlji. Podeli mi milost, da te bom tako častil v življenju, da bom deležen tvoje družbe v nebeški slavi.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku tako zdaj in vekomaj. Amen.

Molimo očenaš in deset zdravamarij z vzkliki (na začetku vsakega razmišljanja). Če se razmišljanje kot uvod bere v celoti, se med desetko lahko besedilo skrivnosti izpusti.

1. ... ki si ga Devica z veseljem od Svetega Duha spočela.

Ko je Jezus videl mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja Mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. (Jn 19,26-27)

Prva skrivnost rožnega venca govori o tem, kako je Marija od Svetega Duha spočela Božjega Sina. Marijina dejanja govorijo širše. Kakor da se ne bi zgodila v nekem času in na nekem kraju. Marijino življenje že razodeva veselje odrešenja. Zdi se, da je Marija že doživela Gospodovo vstajenje, zato gori v njej čisto upanje in veselje. Hkrati pa Marija popolnoma hrepeni po tem Gospodovem dejanju. Pod križem je Marijina duša sicer žalostna, a tako čista za Gospoda, da sprejme njegovo besedo. Blaženi Janez Pavel II. v pismu mladim pravi, da je Marija v Nazaretu sprejela prvo oznanjenje, ko je sprejela Boga, pod križem pa drugo oznanjenje, ko je sprejela človeka. Učlovečenje, križ in vstajenje. Mi se zdrznemo, ker nas vse to presega. Marija je tako predana Bogu, da se nič v njej ne upira tej veličini. Tudi mi smo po Gospodovem vstajenju namenjeni za polnost življenja.

2. ... ki si ga Devica z veseljem k Elizabeti nosila.

Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova Mati: »Vina nimajo.« In Jezus ji je rekel: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« Njegova Mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.« (Jn 2,2-5)

Druga skrivnost govori o tem, kako je noseča Marija obiskala sorodnico Elizabeto. Marija daru vere in utelešenja Jezusa Kristusa ne zadrži zase, ampak takoj svojo daritev vere udejanji z daritvijo ljubezni do bližnjega. Največji izraz ljubezni je ta, da drugemu človeku darujemo dar vere in Marija to stori. Kakor je Jezus v Mariji našel mesto, kjer je stopil na svet, tako se je preko Marije razodela njegova ljubezen. In ta ljubezen ni samo dobrodelnost, ampak je vzvišeni trenutek vere. Gospodovo vstajenje spreminja naše življenje. Naše odločitve po Gospodovi daritvi postanejo dar vere. Bodimo tudi mi ljudje vstajenja.

3. ... ki si ga Devica z veseljem rodila.

»Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo Materjo Marijo in z njegovimi brati.« (Apd 1,14)

Tretja skrivnost govori o tem, kako je Marija rodila Jezusa Kristusa, Božjega Sina. Toda njeno življenje se pri tem ne izčrpa. Marija to svojo vlogo še okrepi, ko je Jezus vzet v nebesa, kljub temu da bi si lahko mislila, da je njena vloga s tem zaključena. Toda Marija gleda drugače. Takoj po vnebohodu naredi vse, kar je v njeni moči, da bi lahko iz nje izšla Cerkev, Jezusovo skrivnostno telo. Ker ima Marija čisto srce, ve, da Cerkve ne bo rodila sama, ampak po Božji moči, ne z velikimi dejanji, ampak z molitvijo in zvestobo Božjemu načrtu. Tudi mi smo po Božjem pogledu nenadomestljivi stebri Cerkve, Jezusovega telesa.

4. ... ki si ga Devica z veseljem modrim molit dala.

Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: »Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kakorkoli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,19-20)

Četrta skrivnost govori o tem, da je Marija dala predstavnikom narodov z vzhoda molit Jezusa, svojega Sina. Marija takoj po rojstvu Jezusa ve, da Jezusa ni prejela samo zase, ampak kot dar za vse narode in ves svet. Jezusovi učenci so morali doživeti Jezusovo vstajenje in so šele potem začutili, da morajo dar vere v Jezusa oznanjevati naprej. To se je dopolnilo s prihodom Svetega Duha. Tako svobodo lahko rodi samo Jezusova daritev, ki premaga smrt. Marija vse svoje življenje živi to vstajenjsko vero.

5. ... ki si ga Devica z veseljem v templju našla.

Jezus je rekel Mariji Magdaleni: »Ne oklepaj se me! Kajti nisem še šel k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.« (prim. Jn 20,17)

Peta skrivnost govori o tem, kako je Marija z Jožefom tri dni iskala Jezusa in ga našla v templju. Njen odziv je, da je pred tem treba strmeti. Jezusa se ne oklepa in ga ne omejuje s svojo človeškostjo. Hrepeni in strmi ter vse besede ohranja v svojem srcu. Kakor na veliko soboto, ko moli in molči ter hrepeni in čaka. Marija dovoli, da v veliko soboto zapuščenosti in groba že sijejo žarki vstajenjskega jutra. In to se zgodi v veri in srcu. Tudi mi smo povabljeni, da nosimo luč vstajenja v svojem srcu. Mi ta dar prejemamo potem, ko Jezus premaga smrt v našem srcu. Marija nas napravlja polne upanja vse življenje.

6. ... ki si ga Devica prva od mrtvih vstalega videla.

Ko se je tistega dne, prvega v tednu, zvečerilo in so bila tam, kjer so bili učenci iz strahu pred Judi, vrata zaklenjena, je prišel Jezus, stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi!« (Jn 20,19-21)

Šesta skrivnost govori o tem, kako je Marija prva videla vstalega Jezusa. Ljudje si ne upamo živeti v stalnem prijateljstvu z Bogom, pogosto si ne upamo skleniti zaveze z Njim. To sta veselje in mir, ki se ga bojimo, stalnost in zvestoba, ki se nam zdi pretežka. Po Mariji Božji Sin postaja stvaren, po njej je lahko Bog izročen drugim, celo ranjen in ujet. Toda Marija presega človeške okove in Jezus po njej v polnosti zaživi. Zato ga prepozna tudi v jutru vstajenja. Prosimo jo, da ga bomo opazili in prepoznali, ko bo za nas delal največja dela odrešenja.

7. ... ki je tebe, Devica z veseljem v nebesa vzel in te z veseljem za kraljico nebes in zemlje kronal.

Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi bi imel večno življenje. (Jn 3,16)

Sedma skrivnost govori o tem, kako je Jezus Marijo z veseljem vzel v nebesa in jo z veseljem kronal za kraljico nebes in zemlje. Ne vzvišenost, ampak nizkost Marije je pravo kraljevanje. Marija je človek in sama ne bi zmogla te poti, ki jo je naredil Jezus – od popolnega ponižanja do veselja velikonočnega jutra. Ima pa čisto srce in vero v Boga, zato zvesto vztraja v svoji nizkosti in v tem živi polnost svojega življenja. Bog je njeno veselje, tudi mi ga poskušajmo zaživeti. Marija tega daru vnebovzetja in kraljevanja ne sprejema samo zase, ampak za vse nas, ki smo Jezusovi in Marijini otroci.

Na koncu dodamo še dve zdravamariji, skupaj dvainsedemdeset:

Marija, daj, da vsi otroci svetega Frančiška postanejo tudi tvoji otroci. Zdrava, Marija …
Marija, daj, da vsi tvoji otroci dosežejo večno življenje. Zdrava, Marija …