Pridige za Marijino vnebovzetje Marijino vnebovzetje je Božja obljuba, da smo tudi vsi mi, ki sledimo Jezusu z vsem srcem, na poti zveličanja.

Marija, vzor učenke

Preko dva tisoč grobov je na pokopališču dominikanskega materinskega doma v Sinsinawi, Wisconsin. Urejene vrste nagrobnikov komaj skrijejo globoko skrivnost vseh življenj, posvečenih služenju Cerkvi več kot 150 let. Če prisluhnemo zgodovini, lahko slišimo glasove teh žena, kako v mogočnem zboru prepevajo Bogu na čast ali v številnih učilnicah poučujejo mlade. Vidimo jih, kako v službi ubogih tolažijo najrevnejše ali zagovarjajo njihove pravice.
To je kraj spomina in kraj obljube. Dominikanska sestra Ann Willetts pravi tej sveti zemlji spalnica, kjer sanje in obljube, ki so se jim te žene zaobljubile, niso zakopane v preteklost, ampak so živa milost, ki je poplačana danes. Zvesti Bog vsako življenje v teh rodni zemlji kot seme poseje za prihodnjo žetev, pri tem pa osebno ljubezensko zgodbo stokrat pomnoži.
Naše verovanje o Marijinem vnebovzetju iz dogme papeže Pija XII. leta 1950 izvira iz starega verovanja, ki je bilo doma tako v vzhodnih kot v zahodnih tradicijah. Marija naj bi zaspala, potem pa ni bila pokopna, ampak s telesom vzeta v nebo. Tako je dopolnila svojo zemeljsko pot v nebesih. Marija je vstala od mrtvih kot Jezusova Mati in je kažipot vsem verujočim do naše končne postaje. V njej je vsa polnost življenja, ki je obljubljena počivajočim v spalnici Sinsinawa in vsemu človeštvu ob koncu časov.
Pomen, ki ga je Cerkev pripisala slovesnemu Marijinemu vnebovzetju v deklaraciji leta 1950, ni bil izgubljen v svetu, utrujenem od vojne in od smrti preko 50 milijonov človeških žrtev. V trenutku zgodovine, ko je bilo človeško življenje podrejeno brezsmiselni brutalnosti in uničenju, je Marija, neznana palestinska žena, ki je živela v prvem stoletju, povzdignjena kot poosebljenje človeškega obstoja in namena. Njeno preprosto zaupanje v Boga je povzdignilo njeno življenje do svetovnega, celo vesoljnega pomena. Njena usoda predstavlja dostojanstvo vsakega človeka, posebej vseh revnih, ki jih zgodovina v vseh časih prezira, revni in bogati pa jih odrivajo na stran.
V evangeliju današnjega praznika Marija opeva povzdignjenje revnih in ponižanje mogočnih, ki bo pokazalo Božjo pravičnost. Vodi zbor žensk in otrok, ki so bili žrtvovani skozi zgodovino, vsake matere, ki je izgubila otroka v vojni, vsake ženske, ki je bila spolno zlorabljena ali zaradi predsodkov izključena, da ni mogla sodelovati pri odločanju v družbi.
To ni tiha, pasivna Marija, povzdignjena zaradi predanosti, varno prikazana nad navadnimi ženskami, ženami, materami in vsemi, ki se vsakodnevno borijo, da oblečejo, nahranijo in zaščitijo najbolj ranljive v vsaki vasi, mestu ali soseski na svetu. To je Marija iz Nazareta, žena Jožefa, mizarja, mati Jezusa, radikalnega učitelja, ki so ga pregnali in zavrnili v lastni skupnosti, mučili in ubili zaradi izdaje. Njegovo vstajenje je zagotavljalo njeno vnebovzetje. Zdaj jo gledamo kot vzor učenke, pravo sliko cerkve, mater nas vseh.
Marijino vnebovzetje je zapovedan praznik. Dolžni smo ga liturgično praznovati, ampak še bolj kot to moramo živeti kot Marija vsak dan svojega kratkega romanja po tem svetu.

avtor: Pat Marrin
vir: http://celebrationpublications.org
prevod: Petra Grimani