Slovenci smo športni narod, kar potrjujejo tako izjemni uspehi naših vrhunskih športnikov kot tudi polna igrišča, športne dvorane in planinske poti. Šport je že dolgo del naše identitete, država pa je njegovo pomembnost uradno potrdila leta 2020, ko je bil 23. september razglašen za državni praznik – dan slovenskega športa. Na ta dan je leta 2000 v Sydneyju ob olimpijskih zmagah Iztoka Čopa, Luke Špika in Rajmonda Debevca prvič zazvenela slovenska himna.
Letos smo praznik obeležili še posebej slovesno z jubilejnim srečanjem športnikov pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Na pobudo Slovenske škofovske konference so se zbrali predstavniki slovenskega športa:
dr. Jernej Pisk, p. Miran Žvanut, Roman Kejžar, Petra Majdič ter Božidar Prevc, oče uspešne skakalne družine.
Uvodoma je zbrane nagovoril rektor svetišča dr. p. Robert Bahčič: »14. maja 2019 je bil sprejet sklep o začetku iniciative, da se 1. oktober razglasi za Dan slovenskega športa, slovenski državni praznik, s katerim bomo počastili slovenski šport. 1. oktobra leta 1863 je bilo ustanovljeno prvo telovadno društvo Južni Sokol. S tem so bili postavljeni temelji za razvoj organiziranega športa v Sloveniji, razvoj športa v šolah, razvoj športnih društev, izobraževanja kadrov in oblikovanje trdne podlage za številne dosežke naših športnikov.
Državni zbor Republike Slovenije je nato 18. junija 2020 sprejeli spremembo zakona o praznikih in razglasili 23. september za dan slovenskega športa. Nacionalni praznik, slavi šport v najširšem smislu, od prvih otroških korakov na športnih igriščih do vrhunskih športnih dosežkov na največjih tekmovanjih, predvsem pa poudarja pomen redne telesne dejavnost za zdravje in dobro počutje vseh nas.
Letos mineva 25 let od trenutka, ko je na olimpijskih igrah prvič zaigrala slovenska himna. Zdravljica je v čast našim olimpijcem, veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu, prvič zaigrala 23. septembra 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyu.«
Pater Robert je še spomnil, da šport ni le tekmovanje, temveč način življenja in priložnost za vzgojo v vztrajnosti, solidarnosti in spoštovanju.
Osrednji del srečanja je bila okrogla miza o duhovni dimenziji športa. Govorci so izpostavili, da šport povezuje ljudi, krepi telesno in duševno odpornost ter nas uči sprejemati poraze. P. Miran Žvanut, maratonec in jezuitski provincial, je šport primerjal z življenjsko potjo, kjer je pomembno ne le zmagovati, ampak tudi znati vztrajati. Petra Majdič je poudarila, da je šport šola življenja, Roman Kejžar pa, da se resnične vrednote pokažejo prav v zahtevnih trenutkih.
Srečanje se je sklenilo s skupno molitvijo in nagovorom pomožnega škofa Antona Jamnika.
Športnike je spodbudil, naj ostanejo priče upanja, poguma in solidarnosti: »Vaš zgled in vaše pričevanje so za mnoge navdih, kako v življenju vztrajati in vedno znova ohranjati upanje.«
Ob zaključku je bilo jasno, šport ni samo rekreacija ali tekmovanje, ampak pot za življenje, ki gradi posameznika in skupnost.
Zato je prav, da dan slovenskega športa praznujemo tako v telovadnicah in na stadionih kot tudi v cerkvi, kjer se duhovna in telesna dimenzija človeka srečata v enotno celoto.
Pripravila: UV
Fotografije
