Rak je še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi bolezni pri otrocih, mlajših od 15 let. V Sloveniji vsako leto zboli okoli 80 otrok, v lanskem letu je žalostna statistika dosegla številko 77. September so kot mesec otroškega raka razglasili z željo, da bi se povečala ozaveščenost o otroškem raku.
Redno mesečno molitev za bolnike z rakom smo zato nocoj posvetili mladim junakom, ki se soočajo z boleznijo raka, njihovim družinam in najbližjim. Večer smo ob 18.30 pričeli z molitvijo rožnega venca in ob 19. uri nadaljevali s sveto mašo, ki jo je daroval rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. Med sveto mašo je p. Robert blagoslovil vitrino s plišastim kužkom Zlatkom.

V uvodu v sveto mašo je p. Robert Bahčič pozdravil navzoče romarje, še prav posebej gospo Tino Gaber Golob ter njenega soproga g. Roberta Goloba, ki so ju otroci z rakom povabili na nocojšnjo slovesnost. “Med otroki z rakom je tudi njihova zlata ambasadorka, pevka, Rebeka Dremelj. Vsem iskrena hvala za prisotnost pri sveti maši, ki jo imamo vsak drugi petek v mesecu pri Mariji Pomagaj in jo darujemo za vse bolnike z rakom ter njihove svojce, domače in zdravstveno osebje. Vsi čutimo, da si vedno moramo stati ob strani, zlasti v času bolezni in preizkušenj, se podpirati z molitvijo, dobro besedo, z razumevanjem in spoštovanjem.”
Pri sveti maši so, tako kot vsak drugi petek v mesecu, sodelovali člani skupine molivcev za bolnike z rakom. Na orglah je sveto mašo spremljal p. Tadej Inglič.
V pridigi je pater Robert Bahčič spregovoril o pomenu nocojšnje svete maše in poti, ki je plišastega junaka Zlatka pripeljala k Mariji Pomagaj na Brezje.

“Inštitut Zlata pentljica preko celega septembra z organizacijo dogodkov opozarja na izzive, s katerimi se otroci in njihove družine srečujejo, ter iščejo konkretne rešitve, ki temeljijo na toplini in moči skupnosti. Ključno jim je med vrstniško povezovanje, saj verjamejo, da otroci, ki so šli skozi enako preizkušnjo, najbolje razumejo drug drugega in si med seboj radi pomagajo.
Otroci se z boleznijo soočajo različno. Pri mlajših breme stiske in strahov prevzamejo starši, pri najstnikih in mladostnikih je zgodba popolnoma drugačna. Otroci razumejo mnogo več, kot odrasli mislijo. Razumejo, kaj pomeni bitka za življenje, kaj pomeni jok staršev in družinskih članov. Soočajo se z osebnimi stiskami, ki jih ravno zaradi videne reakcije okolice velikokrat ne pokažejo. Tukaj nastopi Inštitut in povezovanje s sebi enakimi. Njihove skupne izkušnje jih povezujejo in krepijo, med vrstniška podpora pa jim pomaga pri gradnji samopodobe in samozavesti, ki ju je bolezen pogosto načela. Otroci, ki se zavedajo težke bolezni in njenih posledic pogosto rečejo: »Rak nam je veliko vzel, ampak tudi veliko dal.« Bolezen otroke spremeni. Iz lastne izkušnje in stiske rastejo v odgovorne posameznike, ki želijo svet narediti bolj razumevajoč.

Zgodba plišastega »junaka Zlatka« se je pričela s klicem gospe Tine Gaber Golob. Otroke zbrane pod okriljem Inštituta je spoznala februarja 2025 in med njimi se je spletla nevidna vez. K sveti maši ob začetku pontifikata papeža Leona XIV., ki je potekala na Trgu sv. Petra v Vatikanu, je želela odnesti predmete otrok. Odločitev je prepustila otrokom. Otroci so po tehtnem premisleku nesebično izbrali Enjo. V tistem času se je Enja borila z boleznijo, ki je kazala zobe in ni popuščala. Njena družina je dobesedno upala na čudež. Ponudba gospe Gaber Golob se je v tistem trenutku za pogumno deklico pokazala kot brleča lučka na koncu temnega tunela. Enja je polna upanja prinesla medvedka, ki so ji ga sošolke podarile tisti dan, ko jim je zaupala v kakšen krut boj vstopa. Ker je bil medvedek malce večji je za vsak slučaj dodala tudi malega kužka. Enja je želela, da poneseta sporočilo vseh otrok z rakom tja, kjer se sliši glas molitve, kjer ljudje prihajajo po tolažbo, in kjer se oblikujejo velike besede o veri, sočutju in človečnosti, v Vatikan. Iz Vatikan sta se oba blagoslovljena vrnila nazaj k Enji.

Vendar zgodba tukaj ni končana. Otroci s kruto izkušnjo življenja izoblikujejo posebno obliko solidarnosti, vedno najprej vprašajo, komu lahko pomagajo. Nikoli sami sebe ne postavljajo na prvo mesto ali v ospredje. Enja je ob prevzemu obeh plišastih junakov vprašala: »Komu lahko poklonim kužka? Kdo je otrok, ki bi mu kužek pomagal v boju? Ona ima dovolj enega, drugega želi pokloniti nekomu, kot je ona sama.«
Odločitev, da Zlatko dobi stalni dom pri Mariji Pomagaj na Brezjah je bila zelo enostavna. Nikjer drugje ne more doseči toliko ranjenih in prizadetih družin. Skupaj s pomočjo Marije Pomagaj lahko opogumita toliko otrok, kolikor jih bo z upanjem v srcu stopilo v njuno zavetje.

Zlatko, ki je ime dobil ob vprašanju Jureta Seška: »Kako je pa temu kužku ime?« je bil predan v varne roke patra Roberta na koncertu za otroke z rakom, 22. maja 2025 pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Enja mu je Zlatka predala z besedami: »Tukaj naj pogumno pazi na vse otroke z rakom in njihove družine.« Vsem, ki smo bili takrat v baziliki Marije Pomagaj se je zazdelo, da se je Zlatko dejansko nasmehnil.
Naj se vsi otroci z rakom in njihove družine, ob pogledu na »Zlatka«, ki jih tukaj pri Mariji Pomagaj predstavlja, v molitvi in zaupanju izročajo v Marijine roke, da Ona lahko takoj vse te molitve, prošnje in zahvale prenese svojemu Sinu Jezusu Kristusu.
Z vsakim dnem, ko nekdo odpre srce, ko nekdo prisluhne, ko nekdo stori nekaj dobrega za otroke z rakom, blagoslov živi naprej. Bodimo ta blagoslov tudi mi.”

Po pridigi je pater Robert Bahčič blagoslovil vitrino s plišastim junakom Zlatkom, ki se nahaja v kapeli Marije Pomagaj. Namesto prošenj je pater Robert k ambonu povabil otroke z rakom in skupaj smo za vse obolele z rakom zmolili molitev Zdrava Marija.

Bogu in Mariji hvala za blagoslovljen večer, vsem prisotnim bo še dolgo ostal v spominu.

Gospod Jezus Kristus, otroci in bolni so ti posebno pri srcu.
Zato te prosimo, blagoslovi vse otroke z rakom, da bodo kmalu ozdraveli.
Daj da bodo spet veseli in zdravi med svojimi domačimi in bodo napredovali v milosti in modrosti.
Prosimo te, blagoslovi tudi njihov dar Mariji Pomagaj.
Mati Božja je tudi naša Mati, ki jo smemo klicati na pomoč v vsaki stiski.
Po njenem zgledu naj nenehno živimo evangelij in po njeni priprošnji pridemo v občestvo zveličanih.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Pripravila: Andreja Eržen Firšt
Foto: Janez Kotar

Fotografije