Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev zakramenta evharistije. Spominjamo se tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu.

Jezus je pri zadnji večerji, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Katoličani in drugi kristjani, verujemo, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Omejeni prvini pomenita Jezusovo realno navzočnost med nami in ju častimo z vsem spoštovanjem. Veliki četrtek zato velja za ustanovitveni dan evharistije, ko je Jezus daroval prvo evharistično daritev ali mašo. Evharistija je zakrament Božje ljubezni do ljudi in zakrament edinosti Cerkve, z njo pa se uresničuje tudi edinost Božjega ljudstva. Pri evharistiji se spominjamo smrti in vstajenja Kristusa. Kristus je na veliki četrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem.

Na veliki četrtek je slovesno somaševanje v baziliki Marije Pomagaj vodil p. Viktor Papež, ob njem so somaševali p. Robert Bahčič, p. Tadej Inglič, p. David Šrumpf ter g. Pavle Juhant.

Po pridigi je p. Viktor Papež 12 moškim, ki so predstavljali 12 apostolov, simbolno umil noge. Tako je duhovnik simbolično pokazal, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem.

Ob koncu svete maše so duhovniki, skupaj s spremstvom, prenesli Najsvetejše v ječo, ki se v baziliki Marije Pomagaj nahaja v desnem stranskem oltarju. Sledila je molitvena ura.

»Ako sem torej jaz, Gospod in Učenik, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu noge umivati. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali, kakor sem vam jaz storil.« (Jn 13,14-15)