Danes, 15. junija, ko obhajamo god sv. Vida, se v slovenskem narodnem svetišču na Brezjah prepletata vera in zgodovina.

Čeprav večina romarjev ta milostni kraj povezuje predvsem z Marijo Pomagaj, je celotna zgodba preproste gorenjske vasi neločljivo vpeta v zavetništvo sv. Vida, zgodnjekrščanskega mučenca iz 3. stoletja, ki velja za zavetnika mladine, lekarnarjev in priprošnjika v stiskah.

Že v 15. stoletju je na Brezjah stala skromna podružnična cerkvica, posvečena sv. Vidu, ki so ji leta 1800 prizidali stransko kapelo.

V to kapelo je slikar Leopold Layer štirinajst let kasneje postavil podobo Marije Pomagaj, ki je kmalu privabila množice vernikov.

Ko so zaradi prostorske stiske na prelomu stoletja zgradili današnjo baziliko in jo posvetili Mariji Pomagaj, je ta ponosno obdržala svoje prvotno ime, zato osrednji oltar brezjanske cerkve še danes krasi podoba sv. Vida.

Današnji godovni dan pa nosi tudi zgodovinski spomin na dogodke izpred desetletij, saj se je prav na 15. junij leta 1947 Layerjeva podoba po dolgih letih negotovosti končno vrnila domov.

Med drugo svetovno vojno so morali frančiškani Marijino sliko zaradi varnosti umakniti pred okupatorjem, s čimer se je začelo njeno šestletno begunstvo. Podoba je najprej dve leti preživela skrita v hrvaškem Marijinem svetišču na Trsatu nad Reko, nato pa so jo jeseni leta 1943 prepeljali v Ljubljano, kjer je naslednja štiri leta našla varno zavetje v stranski kapeli sv. Dizme v ljubljanski stolnici.

Ko so jo na današnji dan leta 1947 slovesno vrnili v njeno izvirno kapelo na Brezjah, je bil to globoke hvaležnosti za celoten slovenski narod, ki je v povojnem času močno potreboval duhovno tolažbo. Sveti Vid in Marija Pomagaj tako na Brezjah še danes stojita drug ob drugem kot večna varuha naše zgodovine, vere in narodne stanovitnosti.

Pripravila: UV