V Katoliški Cerkvi 5. julija obhajamo slovesni praznik sv. bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Imenujemo ju tudi apostola Slovanov zaradi pomembnega misijonskega dela med slovanskimi ljudstvi.
Ciril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala glagolico. Ciril se je rodil okrog l. 826 ali 827, Metod pa okrog l. 812 ali 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila. Najprej sta delovala kot knjižničar in učitelj filozofije. Mladost sta preživela v okolici Soluna, cesar pa ju je okrog l. 860 poslal misijonarit na polotok Krim.
Moravski knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo, vzhodno Hrvaško, Madžarsko, Češko, Slovaško, južno Poljsko, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Po treh letih na Moravskem sta odšla v Panonijo in od tam preko Benetk v Rim. Pri papežu Hadrijanu II. (867–872) sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku.
Ciril je v Rimu zbolel in umrl, papež Hadrijan II. pa je Metoda poslal h knezu Koclju v Panonijo. Na tem ozemlju je prišel v spor z nemškimi duhovniki in bil obtožen krivoverstva. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. (872–882) ponovno dovolil uporabo slovanskega jezika za bogoslužno rabo.
Na praznik svetega Cirila in svetega Metoda so k Mariji Pomagaj priromali številni romarji, med njimi tudi skupina s Poljske, ki se je skupaj z duhovnikom udeležila svete maše ob 10. uri. Na trgu ob baziliki Marije Pomagaj jo je daroval rektor svetišča, p. Robert Bahčič, ki je v pridigi spregovoril o pomenu svetih bratov.
Med drugim je dejal: ” Mnogi narodi so že od začetka oznanjevanja apostolov in njihovih naslednikov obhajali bogoslužja v materinem jeziku. Apostol Pavel je jasno zapisal: »Da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.« (Flp 2,11) Dve izročili sta se srečali na slovanskem ozemlju: vzhodno, ki prihaja iz Carigrada in zahodno, ki prihaja iz Rima. Vse je ena Cerkev v različnih kulturah. Imela sta ljubezen do vesoljne Cerkve, v vesoljni Cerkvi pa ljubezen do posamezne Cerkve, ki se je porajala med slovanskimi narodi. Bila sta most edinosti med vzhodnim in zahodnim izročilom. Biti kristjan danes pomeni, da delamo za občestvo v Cerkvi in družbi. To pa bomo izpolnili, če bomo tesno zasidrani v Kristusu.”
Sveta apostola, prosita za nas!
Pripravila: AEF