Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, smo tudi letos obeležili na način, kot ga znamo obeležiti le na Brezjah, z 10. jubilejnim romanjem od bazilike Marije Pomagaj na Brezjah do rojstne hiše pesnika Franceta Prešerna in nadškofa Antona Vovka v Vrbi.
Romanje, ki že desetletje povezuje slovensko kulturno in duhovno izročilo, je letos dobilo še poseben jubilejni pečat.
Po enoletnem premoru se nas je znova zbralo lepo število romarjev od blizu in daleč. Od Brezij do Vrbe smo se podali kot prijatelji svetega Frančiška Asiškega, kar je bila tudi osrednja duhovna misel romanja.
Romanje se je začelo s sveto mašo v baziliki Marije Pomagaj, ki jo je daroval p. David Šrumpf. Po nedeljskem bogoslužju smo se po stari romarski poti, ki je nekoč povezovala Brezje in Vrbo ter vodila naprej proti Višarjam, odpravili proti Gorenjski ravnini in vasi pod Karavankami.
Ker smo v preteklih letih že poglobljeno spoznavali življenja slovenskih literarnih ustvarjalcev ter drugih pomembnih mož in žena teh krajev, je bilo letošnje romanje zaznamovano s posebno temo. Jubilejno leto 2026 namreč sovpada z 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, enega najbolj priljubljenih svetnikov krščanstva, ki je h Gospodu odšel 3. oktobra 1226.
Papež Leon XIV. je ob tej pomembni obletnici razglasil posebno jubilejno leto svetega Frančiška, povezano tudi s popolnimi odpustki. Medtem ko so sadovi rednega jubilejnega leta 2025, ki nas je vabilo, naj postanemo romarji upanja, še vedno živi in učinkoviti, jubilej sv. Frančiška predstavlja njihovo vsebinsko nadaljevanje – novo priložnost za veselje, spreobrnjenje in posvečevanje. Gre za obhajanje osmega stoletja njegovega »transitusa«, srečnega prehoda iz zemeljskega življenja v nebeško domovino.
Frančiškovo jubilejno obdobje je zaznamovano z vrsto pomembnih obletnic, ki osvetljujejo globino in bogastvo duhovne poti svetega Frančiška Asiškega. Leta 1223 je v Grecciu s postavitvijo prvih jaslic na izviren način približal skrivnost učlovečenja, leto pozneje je na gori La Verna doživel stigmatično izkušnjo, ki je zaznamovala vrhunec njegove popolne predanosti Kristusu. Leta 1225 pa je ustvaril znamenito Hvalnico stvarstva, eno najlepših in najbolj prepoznavnih besedil krščanske duhovnosti. Letošnje leto tako predstavlja vrhunec vseh teh praznovanj in je razglašeno za Leto svetega Frančiška, v katerem smo kristjani po besedah papeža Leona XIV. povabljeni, da po zgledu serafskega patriarha postanemo sveti v sodobnem svetu in dejavni pričevalci miru.
Romanje se je nadaljevalo v sproščenem, a vsebinsko bogatem ritmu. Pred poldnevom smo prispeli do Avsenikove gostilne v Begunjah, nato pa pot nadaljevali skozi žirovniško občino. Ustavili smo se na Rodinah pri rojstni hiši duhovnika in pisatelja Janeza Jalna, v Doslovčah pri rojstni hiši Franca Saleškega Finžgarja, si ogledali Janšev čebelnjak na Breznici ter rojstno hišo pesnika Franceta Prešerna in njegovega pranečaka Antona Vovka v Vrbi, ki je na slovenski kulturni praznik po celoviti prenovi ponovno odprla svoja vrata za obiskovalce. Romanje smo zaključili pri cerkvi sv. Marka v Vrbi z molitvijo in blagoslovom.
Romanje z Brezij v Vrbo, ki že deset let povezuje poti slovenske kulturne dediščine, vere in narodnega spomina, je tudi letos romarjem omogočilo poglobljeno srečanje z življenjem svetega Frančiška Asiškega ter z zapuščino velikih mož, ki so s svojo besedo, delom in zgledom oblikovali slovensko kulturo in krepili narodno zavest. V jubilejnem letu je romanje dobilo še dodatno simbolno težo – kot tiho, a zgovorno pričevanje upanja, vere in zvestobe koreninam.
Pripravila: Urša Vehovec