Na slovesni praznik Gospodovega oznanjenja se spominjamo, trenutka, ko je preprosto dekle Marija v Nazaretu izreklo veličastni »da«, ki je spremenil zgodovino človeštva. Evangelist Luka poroča o srečanju z nebeškim poslancem, nadangelom Gabrijelom, in o trenutku tišine ter poguma, v katerem je Marija sprejela Božje povabilo.
Njen »zgodi se« ni le beseda, temveč najmočnejši »da« vseh časov. S tem je sprejela poslanstvo, da postane mati učlovečenega Božjega Sina, Jezusa Kristusa, in tako darovala človeštvu nov začetek.
Datum 25. marec ni izbran naključno. Pomladansko enakonočje je v starih časih veljalo za dan stvarjenja sveta. Ta datum je prepoznan kot začetek novega stvarjenja – trenutek Jezusovega spočetja, ki se zgodi devet mesecev pred božičem.
Skozi stoletja je praznik vedno tesneje povezoval skrivnost Božjega učlovečenja z Marijinim materinstvom. Ko je Efeški koncil slovesno razglasil resnico o Marijinem božjem materinstvu, je Cerkev še globlje razumela veličino njenega poslanstva: Marija je postala Mati Bogu in s tem duhovna mati vsega človeštva.
V tej luči danes praznujemo tudi krščanski materinski dan. Materinstvo ni le biološki dar je darovanje sebe. Je tiha moč, ki zna potrpežljivo čakati, tolažiti brez besed, odpuščati brez pogojev in ljubiti brez meja. Vsaka mati vsak dan izreče svoj »da« življenju v neprespanih nočeh, skrbeh, drobnih pozornostih in velikih žrtvah. Po Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta.
Lepo vreme je na praznik privabilo številne romarje h Kraljici Slovencev. Osrednjo sveto mašo je daroval rektor svetišča, p. Robert Bahčič, ki je poudaril pomen molitve in zgodovinski nastanek molitve Angelovega češčenja: »Ob današnjem prazniku se zahvaljujemo Bogu Očetu za njegovo ljubezen, ki je poslal svojega Sina, da nas odreši. Hvala Jezusu Kristusu, da je sprejel ta Božji načrt, hvala Svetemu Duhu, ki je pripravljen posredovati, hvala Devici Mariji, ki je dala na razpolago samo sebe, in hvala svetemu Jožefu, ki je v tišini sprejel vse, kar je Oče namenil njegovi zaročenki.«
P. Robert je pojasnil, da se na praznik vseskozi spominjamo trikrat na dan, pri čemer nas pesem zvonov spominja na učlovečenje, po katerem Bog postane človek. Molitev Angelovega češčenja je tesno povezana s svetim Frančiškom Asiškim in manjšimi brati: »Med obiskom Svete dežele, je slišal, kako so iz minaretov petkrat na dan vabili k molitvi in slavljenju Boga. Ko se je vrnil v Italijo, je svojim bratom naročil, naj tudi oni vsak večer hvalijo Boga. Mišljenje je bilo, da je angel obiskal Devico Marijo prav zvečer, zato so zvečer zvonovi slovesno zvonili in vabili k molitvi.«
Molitev se je začela leta 1211, ko je Benedikt Sinegardi iz Arezza poslušal pridigo sv. Frančiška. Navdušen nad tem, se je pridružil redu manjših bratov in po vrnitvi iz Svete dežele začel ljudstvo vabiti z besedami: »‘Angel Gospodov se je prikazal Mariji in ji rekel’ – ljudje naj odgovorijo: ‘Zdrava, milosti polna.’ Molitev je potekala trikrat zvečer ob slovesnem zvonjenju in je bila molitev za mir.« Že v Nemčiji so na zvonovih zapisovali: »‘Ave Maria, gratia plena, veni cum pace«, kar pomeni »Zdrava Marija, milosti polna, pridi z mirom«. Sveti Frančišek si je močno prizadeval, da bi mir prevladoval v srcu vsakega človeka.«
Molitev Angelovega češčenja nas uči, da mir ni le odsotnost spora, temveč Božja prisotnost v srcu vsakega človeka. Vsakokrat, ko izgovorimo: »Ave Maria, gratia plena, veni cum pace« (»Zdrava Marija, milosti polna, pridi z mirom«), prosimo za Božji mir, ki ga najbolj potrebujejo Sveta dežela, Bližnji vzhod in končno cel svet.« Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.
Naj bo današnji praznik priložnost, da se ustavimo. Da izrečemo hvala.
Spomnimo se, kako dragocen je materinski objem.
V vsaki materini ljubezni prepoznamo odsev tistega svetega »zgodi se«, ki je za vedno spremenil svet.
Vsem materam — hvala za vaš pogum, nežnost in ljubezen.
Pripravila: UV