Obhajamo nedeljo Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva. Cerkveno leto se v Katoliški cerkvi sklene s praznikom Kristusa, Kralja vesoljstva.
Cerkev je Kristusa za kralja vesoljstva priznavala že v najzgodnejših veroizpovedih in s tem poudarjala, da ima Kristus kot Božji sin in Odrešenik sveta, zlasti po svojem vnebohodu, najvišjo čast in oblast nad človeštvom in zgodovino.
Praznik Kristusa Kralja je leta 1925 uvedel papež Pij XI. (1922–1939). Letos obhajamo 100-letnico praznika, ki poudarja pomen in vloga Jezusa Kristusa kot osrednje osebnosti v cerkvenem letu.
O uveljavitvi in pomenu praznika je v pridigi osrednje romarske svete maše spregovoril tudi rektor bazilike Marije Pomagaj, dr. p. Robert Bahčič: “Ob koncu sveta leta 1925 je papež Pij XI. ugodil prošnji škofov, kardinalov in božjega ljudstva in z encikliko Quas Primas ustanovil slovesni praznik Kristusa Kralja, priložnost za praznovanje in skupno premišljevanje, da bi priznali vrhovnost Kristusa kot Kralja nebes in zemlje ter se zavezali k življenju po njegovih naukih, da bi ustvarili svet, ki temelji na ljubezni in sočutju. Po papeževih namerah in besedah je bil praznik Kristusa Kralja mišljen kot odgovor in zdravilo za sekularizem sodobnega, ateističnega in sekulariziranega sveta, ki je kriv, da je krščansko vero oropal vsakršne vrednosti, jo izenačil z vsemi drugimi lažnimi religijami, podrejeni civilni oblasti in samovoljni volji mogočnih.
Slovesni praznik Kristusa Kralja nas vabi predvsem, da prepoznamo Kristusa kot vesoljnega vladarja v svetu, ki nas spominja, da je resnična veličina v ponižnosti in poslušnosti Bogu. Kristus ni zemeljski kralj, ampak Kralj nebes in zemlje, in njegovo kraljestvo ne temelji na vojaški sili ali političnem nadzoru, temveč na ljubezni, pravičnosti in resnici.
To pomeni, da Boga postavimo v središče svojih odločitev, dejanj in prioritet. Pomeni tudi, da sprejmemo njegovo vodstvo in nauk kot kompas za naše življenje.
Osrednja misel pravkar oznanjenih svetopisemskih beril je Kristusova središčnost. Kristus je v središču, Kristus je središče. Kristus je središče stvarstva, Kristus je središče ljudstva, Kristus je središče zgodovine.
Apostol Pavel nam predstavlja poglobljen pogled na Jezusovo središčnost. Predstavi ga kot Prvorojenca vsega stvarstva. V Njem, po Njem in zanj so bile vse stvari ustvarjene. On je središče vseh stvari, je njihovo počelo. Jezus Kristus, Gospod: Bog je Njemu dal polnost, celoto, da bi po Njem spravil vse stvari (prim. Kol 1,12-20). On je Gospod stvarstva, Gospod sprave.
Jezus se nam danes predstavi kot križani. Potrebna je globoka vera, da v tem prebičanem, izmučenem in ponižanem Jezusu Kristusu spoznamo svojega Kralja. Križani nas uči medsebojne ljubezni, ki naj bo, darovanjska, dobrohotna, usmiljena, odpuščajoča. Tudi mi naletimo na velika nerazumevanja, nehvaležnost. Tudi Jezusu se je godilo še slabše. Nikogar ni sovražil, za plačilo pa je prejel sovraštvo in križ. Zapustili so ga skoraj vsi razen Janeza in Marije. Izgubi vse, da lahko do konca izpolni Očetovo voljo. Zdaj mu Oče podari vse, postavi ga za Kralja vesoljstva. Zato vsak dan molimo v očenašu, pridi k nam tvoje kraljestvo: več resnice in poštenosti, več zvestobe Božjim zapovedim, več strpnosti, več sočutne ljubezni.
Sveto pismo ne prikazuje Jezusa, ki bi si želel postati kralj. Po pomnožitvi kruha se je ljudem umaknil, ko so ga hoteli postaviti za kralja. Ko pa stoji pred Pilatom pa jasno pove, da je kralj. Učil pa je: Čas se je dopolnil in božje kraljestvo se je približalo, to je večkrat oznanjal. Gre za božje kraljestvo, ki ni od tega sveta. Vladar tega sveta je hudič. Njegovi učenci se ne bodo borili proti rimskemu imperiju, ampak proti zlu. Njegov prestol je križ – popolna izročitev Očetu in ljudem; Njegova edina krona je trnjeva krona; njegova postava ni nasilje, ampak postava ljubezni.
Prosimo Devico Marijo, da nas uči kraljevati v služenju. Vnebovzeta Marija je dobila od svojega Sina kraljevo krono in zato se od nje učimo zveste hoje za Kristusom.” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.