Tretja adventna nedelja, imenovana tudi nedelja Gaudete, je nedelja veselja. Med bogoslužjem večkrat odmeva povabilo k veselju, ker je Gospod blizu.

Obhajamo tretjo adventno nedeljo, ki jo zaznamuje Pavlovo povabilo: ‘Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se, Gospod je blizu’ (Flp 4,4-5). Zaradi tega se današnja nedelja imenuje tudi nedelja Gaudete, nedelja veselja. Krščansko veselje, kakor tudi upanje, je utemeljeno na Božji zvestobi, na gotovosti, da On vedno drži svoje obljube.

Na adventnem vencu smo prižgali tretjo svečo, ki je zaradi bližine Božiča svetlejše barve. Sončna tretja adventna nedelja je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču sprejela veliko število romarjev, ne samo iz vseh koncev naše domovine, ampak tudi iz sosednjih držav. Osrednjo romarsko sveto mašo je ob 10. uri v baziliki Marije Pomagaj daroval rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. V pridigi je med drugim dejal:

“Janez Krstnik, kot smo slišali v evangeliju, doživlja notranjo stisko, temo, preizkušnjo. Okrog sebe nima več ne učencev ne ljudi, ker se nahaja zaprt v ječi. Oznanjal je z močno besedo, da naj ljudje pripravijo pot Odrešeniku, Mesiju, a ga sedaj mučijo bistvena vprašanja in zato si tudi sam postavlja temeljno vprašanje: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Janez doživlja temo v ječi. Pričakoval je Močnega Mesija, ki krščuje z Duhom in ognje, prišel je tisti, ki je krotak, ki tlečega stenja ne ugasne. A Jezus mu pokaže, da se prerokbe na njem izpolnjujejo in to v tihih, majhnih čudežih, ki pa zahtevajo vero, saj pravi: »Blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.« Kljub temu ga Jezus pohvali in pove, da mu je pripravljal pot, da je bil glas, ki je naznanjal čudež novega, ki prihaja, zato je obsijan s svetlobo nove milosti, čeprav spada še k Stari zavezi, a prehaja v Novo zavezo.

Vsak, kdor se odpravi za Gospodom, naj računa na kakšno presenečenje. Bog ne bo nikoli tak, kot ga mi pričakujemo. Srečamo ga lahko v ponižni in predani veri. V izročitvi v njegove roke, v njegovo voljo.

Jezus Krstniku odgovarja, da se ubogim oznanja evangelij in Jezus z dejanji Janezu pokaže svojo pravo podobo, da je blizu človeku: »Slepi spregledujejo, hrômi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij.« Slep, gluh, hrom in nem je tisti človek, ki ga Bog še ni poiskal. Zdaj, ko je Jezus, njegov Sin tu, se odprejo čuti in razvežejo udje. To opisuje prvo berilo, spremembo puščave v rodovitno deželo ob Božjem prihodu. Puščava je svet, ki ga Bog še ni obiskal.

Tudi potrpežljivost, o kateri govori drugo berilo pomeni, okrepiti svoje srce, ker je Gospodov prihod blizu. Potrpljenje pomeni, da ne smemo ničesar prehitevati ali umetno pospeševati, ampak, da se naučimo v veri sprejemati, kar nam Bog nameni.

Moč in veselje moramo najti v Gospodovi besedi in to je beseda, ki je utemeljena v Bogu, ki ne razočara.

Jezus potuje s šestimi stalnimi spremljevalci: slepimi, hromimi, gobavimi, gluhimi, mrtvimi, ubogimi. Manjka še eden, da bi se skupina dopolnila. Priimek je tvoj. Ti, ki bereš. Ker lahko tudi tvoja zgodba, ki se je dotakne On, oživi.

Sveti Avguštin je rekel tole: »Kako je videti ljubezen? Ima roke, da pomaga drugim, noge, da hiti k revnim in potrebnim, oči, da vidi bedo in stisko, ušesa, da sliši vzdihe in bolečine ljudi. Takšna je ljubezen!« To je najboljši način za pripravo na božič!” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF