»V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.« (Jn 1,1) Danes obhajamo drugo nedeljo po Božiču. Bogoslužje nam predstavi Prolog (Uvod) Janezovega evangelija, v katerem je oznanjeno, da je »Beseda« oziroma stvariteljska Beseda Boga, »meso postala in se naselila med nami« (Jn 1,14). Beseda, ki prebiva v nebesih, je prišla na zemljo, da bi jo mi poslušali.
“V bogoslužju druge božične nedelje ponovno beremo Uvod v Janezov evangeliji, ki smo ga slišali že tudi na sam božični dan. Cerkev nas ponovno vabi, da se zopet zazremo v skrivnost Kristusovega rojstva, da bi jo globlje doumeli ter odkrili njeno pomembnost za naše življenje.
Uvod je izjemno besedilo, ki predstavi čudovit povzetek krščanske vere.
Začne od zgoraj: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog« (Jn 1,1) in nato razodene neverjetno in za človeka nedoumljivo novost: »In Beseda je postala meso in se naselila med nami« (Jn 1,14a).
Zelo zanimivo je, da se evangelij po Janezu začenja z isto besedo, kot se začenja pripoved o stvarjenju v Prvi Mojzesovi knjigi: »V začetku …«.
Pri Janezu gre za absolutni začetek, saj pred nas stopi Bog sam. In kdor sprejme Jezusa Kristusa, Luč, sprejme tudi Očeta Stvarnika, saj ga On pošilja, da bi postali Božji otroci.
Glavna drama se dogaja v našem srcu in ne v srcu Boga. Bog ostaja vedno isti, se ne spreminja, spreminja se samo človek. In ko se človek odpre Luči, se zgodi, da ga začne osvetljevati resnica in milost. Ta odprtost pomaga človeku, da bo lahko ponovno zasijal v lepoti življenja, v svojem polnem dostojanstvu.
Beseda, Jezus Kristus, je sestavni del nas, saj smo po njej ustvarjeni in zato poslušanje te Besede človeku zelo dobro dene. Ko ji odpremo srce, razum in duha, prihaja kot v svojo lastnino, da bi tam prebivala, oživljala in prinašala veselje, milost, toplino in življenje.
Ta beseda je Božji Sin in na koncu evangelija ta Beseda dobi ime Jezus Kristus. In zakaj dobi to ime? Zato, ker je on dokončna Beseda Boga človeku in v njem je polnost in celovitost razodetja.
Krščanstvo je edina religija, kjer Bog prihaja k človeku, se spusti k njemu, k nam, da bi nas vodil k Bogu. Tako nam božič razodeva neizmerno Božjo ljubezen do človeštva. Od tu tudi izhaja navdušenje ter upanje kristjanov, ki kljub naši revščini vemo, da nas ljubi, obiskuje ter spremlja Bog. Na svet in zgodovino gledamo kot na kraj, po katerem hodimo skupaj z Njim, ki je med nami, v smeri novih nebes in nove zemlje.
Ta Beseda, o kateri govori apostol Janez, tudi nas spominja in tudi sprašuje, opominja, da mora ta Beseda v nas postati meso, da se mora izražati v delih, ljubezen se mora spremeniti v konkretna dobra dela. Če ne, kot pravi apostol Jakob, je naša vera brez del mrtva.
Približati se evangeliju, premišljevati ga, da postane ‘meso’ v vsakdanjem življenju, je najboljši način spoznavati Jezusa in prinašati ga drugim. Poklicanost in veselje vsakega krščenega je, da pokaže in podari drugim Jezusa. Da bomo pa lahko to storili, ga moramo poznati in ga imeti v sebi kot Gospoda našega življenja. On nas brani pred zlom, pred hudičem, ki je preži pred našimi vrati in hoče vstopiti. Z obnovljenim zagonom otroškega zaupanja, se ponovno izročamo Mariji.
Njeno milo podobo Jezusove in naše Matere namreč te dni zremo v jaslicah.” Je v pridigi osrednje romarske svete maše ob 10. uri v baziliki Marije Pomagaj dejal rektor, p. Robert Bahčič.
Pripravila: AEF