Bogoslužje današnje nedelje nam daje v razmišljanje Blagre (prim. Mt 5,1-12a), s katerimi se začne velik govor, imenovan ‘na gori’ ‘ustava’ Nove zaveze. Jezus razodeva voljo Boga, voditi ljudi k sreči. To sporočilo je bilo že navzoče v pridiganju prerokov, da je Bog blizu revnim, zatiranim in jih bo rešil tega trpinčenja.
Prvo februarsko nedeljo je baziliko Marije Pomagaj obsijalo sonce in pozdravilo romarje, ki so priromali h Kraljici Slovencev. Osrednjo romarsko sveto mašo je ob 10. uri daroval rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. Ob njem je somaševal g. Pavle Juhant, na koru je pel domači pevski zbor, pod vodstvom ga. Marjete Anderle.
P. Robert Bahčič je v pridigi spregovoril o današnji Božji besedi: “Prerok Sofonija je pred letom 621 pred Kristusom, v času kralja Jošije, pridigal v Judovem kraljestvu proti številnim družbenim verskim nepravilnostim. Zlasti proti ošabnosti in ponižne v deželi je klical, naj si prizadevajo za pravičnost. Pravične je opozarjal naj iščejo Boga, da bodo na sodni dan obstali. Ponižni so tisti, ki se izročijo Božji volji in njegovim načrtom. Ti v svoji ponižnosti ljubijo Gospoda in samo njemu služijo. Že prerok Izaija je zapisal, da bo Mesija oznanjal blagovest ponižnim in da bo ozdravil nje, ki so pobiti v srcu. (prim. Iz 61,1) Kdor zaupa v Gospoda uravnava svoje življenje po Božji postavi in njegovih zapovedih in zato prerok Sofonija zapiše: »Ne bodo delali krivice in ne govorili laži. V njihovih ustih ne bo najti zvijačnega jezika.« Njihovo plačilo bo mesijanski mir, ki ga prerok ponazori z besedami, kot jih srečamo pri drugih prerokih: »Pasli bodo in počivali in nihče jih ne bo strašil.« Tudi apostol Pavel v drugem berilu na prvo mesto daje tisto, kar si je Bog sam izbral na tem svetu in izbral si je to, kar je v očeh tega sveta nespametno, da bi osramotil tiste, ki v človeških očeh nekaj pomenijo.
Bog si izbere slabotno, da osramoti močne. Že prerok Jeremija je zapisal:
»Modri naj se ne ponaša s svojo modrostjo, močni naj se ne ponaša s svojo močjo, bogati naj se ne ponaša s svojim bogastvom.« (Jer 9,22) Kdor se marveč hoče ponašati, naj se ponaša s tem, da je razumen in pozna mene, da sem jaz Gospod, ki delam dobro, prav in pravično na zemlji. To mi je namreč všeč, govori Gospod.« (Jer 9,22-23) Tudi Devica Marija v svoji hvalnici spregovori o malih: »Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne.« (Lk 1,51-53)
Apostol Pavel sklene svoj današnji odlomek z besedami preroka Jeremija:
»Kdor se marveč hoče ponašati, naj se ponaša s tem, da je razumen in pozna mene, da sem jaz Gospod, ki delam dobro, prav in pravično na zemlji. To mi je namreč všeč, govori Gospod.« (Jer 9,23) Tudi Mesija, Kristus, kot smo slišali v evangeliju, je poslan ubogim, ljudem, ki na tem svetu ne uživajo ugodnosti in se naslanjajo na Boga.
Zanesti se na Boga, njemu se odpirati in mu biti poslušen, odpira vstop v nebeško kraljestvo.
»Prav je, da gre vzvišeni Bog na vzvišen kraj, da bi oznanjal vzvišene besede ljudem, ki se želijo povzpeti k vzvišenim krepostim,« je zapisal Kromacij Oglejski, škof. Nauki, ki jih govori Bog – Jezus Kristus, niso majhna stvar.
Blagri so namenjeni izrazito njegovim učencem, ki so pripravljeni hoditi za njim. Jezus je tisti, ki je za nas postal ubog, tisti, ki joka nad Jeruzalemom, tisti, ki ni nasilen in v katerega trešči vse nasilje sveta, on je tisti, ki je lačen in žejen Božje pravičnosti. On je tisti, ki razodeva in udejanja Očetovo usmiljenje, on ima čisto srce, ker stalno gleda Očeta, on je naš mir.
Jezus zapusti ravnino, kjer se ljudje ravnajo po modrosti tega sveta in gre na goro. V tem kraljestvu na svetu je preveč slabega, nevoščljivosti, lakomnosti, in to ni izpolnitev človeških hrepenenj.
Jezus želi, da bi preko nas, ki se imenujemo kristjani, bilo veliko več Božjega kraljestva že na tem svetu. Vso našo pozornost obrača navznoter, v naše srce. V srcu se rojevajo in oblikujejo naši pogledi, stališča, nameni, nagibi. Ali bomo ostali zaprti v svojo sebičnost, ali pa se bomo odprli Bogu in človeku.
Pot k Bogu nas vodi preko naših bratov in sester. Koliko z njimi delimo žalost in veselje, uspehe in neuspehe, smo do njih dobri in usmiljeni, pravični, iskreni, spravljivi, tako delamo korake k Bogu. Ali smo luč, ali prinašamo mir?” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.