Pri Mariji Pomagaj je danes dopoldan potekalo tradicionalno, letos že 58. narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. Slovesno sveto mašo je vodil murskosoboški škof msgr. dr. Janez Kozinc, ob somaševanju okoli 30 duhovnikov, iz različnih koncev Slovenije. Romanja se je udeležilo preko 3000 romarjev, ki so senco našli pod šotorom na trgu pred baziliko Marije Pomagaj, v atriju samostana ter v parku ob baziliki. Številni prostovoljci Slovenske Karitas, skavti ter člani Društva malteška pomoč so skrbeli, da so bili romarji oskrbljeni z vodo, čajem in kavo. Romanje že 58. let poteka v organizaciji Tiskovnega društva Ognjišče.
Romanje se je ob 9. uri pričelo s pripravo na sveto mašo, molitvijo rožnega venca ter petjem. Ob 10. uri so mašniki, skupaj s škofom, slovesno v procesiji pristopili k zunanjem oltarju. Na začetku svete maše se je škofu Kozincu, gostiteljem frančiškanom ter vsem prostovoljcem zahvalil Božo Rustja.
Murskosoboški škof dr. Janez Kozic je v pridigi uvodoma spregovoril o današnji Božji besedi: “Poslušali smo Božjo besedo, ki jo Cerkev danes namenja svojim otrokom, v kateri Jezus začne z besedami: »Ne morete služiti Bogu in mamonu.« Ko človek pride v zrelejša leta ali če preizkušnje pridejo že prej, se zdi takšen uvod preizkušanim bratom in sestram precej oster. … Medtem pa Jezus opominja, da je človek zanj vreden več kot ptice na nebu ali čudovite lilije na polju. Te nič ne proizvajajo in nič ne služijo, ampak samo so, samo bivajo: ptice letijo in jedo, lilije pa rastejo in cvetijo – Bog Oče pa skrbi za ene in druge. Koliko bolj šele za človeka, ki ga je vzljubil! Vrednost človeka torej ni v produktivnosti ali kakšni zmožnosti, temveč v tem, da je otrok nebeškega Očeta.”
V nadaljevanju je škof Kozinc spregovoril o dvomih, ki se v nas porajajo ob pojavu bolezni: “Morda v človeku ob boleznih, osamljenosti in odvisnosti od pomoči drugih tli dvom, da je nebeški Oče res skrben in dober do svojih otrok. Medtem pa telo slabi, družbe ni prav dosti, obleka se stara, človek si ne more niti jedi več sam pripraviti. Ali nebeški Oče res ve, da vse to potrebujemo? Kakor velikokrat izkušamo, Bog ne ozdravi našega telesa, niti ne prepreči, da opeša, niti ne poskrbi, da obleka vedno ostane nova. Predvsem Jezusovi zadnji dnevi nas spomnijo, da je bilo tudi njegovo telo uničeno, obleka iztrgana z njega, ob njem pa namesto množic, ki so ga prej obdajale, le Marija, Janez in še nekaj žena od daleč – ter Očetova roka, ki ga je tolažila in mu dajala moči, da bi na tako zahteven način odrešil človeka. Pod križem je ob sočutju matere Marije tudi Oče trpeči ob trpljenju Sina. Kakor na Kalvariji je Bog sočuten tudi ob človeški nemoči in jo želi spremljati s svojo neskončno nežnostjo. Je to tisto, kar lahko »navrže« ob človekovem prednostnem iskanju Božjega kraljestva?”
“Ko je človek mlad, mu je običajno dana moč, ki jo ljudje lahko vidijo. Ko človek zori in to zorenje spremlja telesna nemoč, pa ta postavlja na preizkušnjo človekovo potrpežljivost, blagost, dobrohotnost in odnos z Bogom – osebno vero. Kadar je naše zorenje položeno v Božje roke, je v naši preizkušnji še bolj vidna Božja moč – »da bi bilo to preobilje moči iz Boga in ne iz nas«, kakor pravi apostol Pavel v današnjem berilu.
»Ne bodite torej v skrbeh za jutri,« pravi Jezus. Naš Gospod daje moč za ta trenutek, za današnji dan. Da bo skrbel tudi za jutrišnjega, nas danes opogumlja v evangeliju: živi ptice pod nebom, oblači lilije na polju – koliko bolj skrbi za nas, ki nam je Oče, ne samo Stvarnik.” Je pridigo zaključil murskosoboški škof msgr. dr. Janez Kozinc.
Po pridigi so duhovniki bolnim, invalidom in ostarelim podelili bolniško maziljenje, ob zaključku svete maše pa je škof Kozinc v procesiji med romarje ponesel najsvetejše ter jim podelil blagoslov.
Veliko bolnih, invalidov in ostarelih se je udeležilo tudi večernic s petimi litanijami, ki so ob 13. uri potekale v baziliki Marije Pomagaj.
Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas!
Pripravila: AEF
Foto: Janez Kotar