Slovenski dom Carapachayu Pomembo središče argentinskih Slovencev je v Carapahayu.

Že pred drugo svetovno vojno se je v severnem predelu Buenos Airesa naselilo večje število slovenskih rojakov, predvsem s Primorske.

Za boljšo povezavo med njimi sta v verskem in narodnem oziru skrbela slovenska duhovnika g. Jože Kastelic, do svoje smrti na pogorju Aconcague, in g. Janez Hladnik.

Ni jih bilo malo, ki so priskočili na pomoč novim slovenskim begunskim povojnim priseljencem, ki so se v letih od 1948 do 1950 začeli naseljevati v te kraje. Pomagali so jim do služb in stanovanj.
Središče je bilo tedaj v mestu Florida, kjer je kaplanoval g. Albin Avguštin, in v istem kraju v Zavodu šolskih bratov, kjer je deloval g. svetnik Alojzij Košmerlj.
Oba sta začela povezovati rojake, ko sta jih obiskovala po domovih.

Občasno je bila v floridski župniji Nuestra Senora de la Guardia slovenska maša in nato zbiranje otrok pri verouku po zgledu Slomškovih Blažeta in Nežice v nedeljski šoli.
Prav tam so bila tudi redna mesečne bogoslužja pred prvim petkom.

Kmalu se je ustanovil krajevni odbor Društva Slovencev, ki mu je predsedoval bivši ravnatelj ljubljanskega učiteljišča, prof. Ivan Prijatelj.
Nato se je začela v Zavodu santa Teresita sobotna slovenska osnovna šola pod vodstvom učitelja g. Kovača.
Potreba po zidavi lastnih bivališč je slovenske družine povedla v Villa Adelino in Carapachay, kjer so bile gradbene parcele po ugodnih cenah.
Središče slovenske skupnosti se je tako pomaknilo v okolico Carapachaya. V krajevni kapeli smo dobili možnost za obhajanje slovenske nedeljske maše, prostore za slovensko šolo in kulturne prireditve.
Istočasno je dozorevala želja in potreba po skupnem slovenskem domu.
Starši šolskih otrok (s sodelovanjem vseh rojakov) so se na javni dražbi 27. aprila 1960 odločili za nakup zemljišča, na katerem stoji danes naš dom.

Pričeli so z gradnjo dvorane, naslednjo leto so bile dograjeni šolski razredi in pouk je že potekal v lastnih prostorih. Vsa gradnja doma se je izvršila s prostovoljnim delom.
Za namene športa in rekreacije se je pozneje dokupilo še sosednje zemljišče.

V vseh teh letih so slovensko šolo vodili: g. Aleksander Pirc, g. Edvard Škulj, ga. Majda Markež, ga. Mara Pleško, ga. Marija Slabe, gdč. Marjeta Slabe in gdč. Ani Klemen.

Kateheti pa so bili: g. Albin Avguštin, g. Alojzij Starc, g. Stanko Škrbe, g. Jože Jurak, g. Matija Borštnar, g. France Cukjati in msgr. g. Jure Rode.

Letos voditeljici gdč. Ani Klemen pomagajo učiteljice ga. Helena Žnidar, ga. Rezika Hanže, pri verouku pa ga. Anka Pleško-García.

Vse delo v šoli je brezplačno. Plačilo za vse žrtve in trud so uspehi otrok, ki imajo možnost, da rastejo v veri in slovenski narodni zavesti.

Skozi vsa leta delovanja doma so se tam vrstile razne dejavnosti na kulturnem in prosvetnem področju.
V domu je imela sedež organizacija slovenskih skavtov pod vodstvom g. Marjana Trtnika.
Imeli smo pevske zbore: Moški oktet in Mladinski mešani zbor pod vodstvom zborovodij g. Aleksandra Pirca in ga. Terezke Žnidar.
Kar 20 let (1968-1988) so v domu enkrat na mesec potekali študijski večeri, ciklusi predavanj univerzitetnega profesorja dr. Milana Komarja.
Gledališke skupine so delovale pod vodstvom režiserjev A. Petelina, M. Trtnika., J. Tršana, M. Slabeta, A. Klemena, I. Kastrevca, T. Kovačiča. Uprizorili so lepo število iger slovenskih in tujih avtorjev.

V domu se odvija tudi tradicionalno balinanje.
Mladina se je včasih redno zbirala ob športih: odbojki, nogometu in namiznem tenisu.
Nekateri so tudi bili dobri igralci šaha. Zadnje leto se sestaja bolj poredkoma.

Od leta 1994 imamo folklorno plesno skupino Maribor, ki dosega lepe uspehe na naših slovenskih pa tudi argentinskih prireditvah in festivalih. Vodi jo ga. Ani Resnik.

V gornjih prostorih je tudi knjižnica s slovensko in mednarodno literaturo ter z zbirko filmov.
V naši dvorani smo sprejeli več gostov iz matične in tudi zamejske Slovenije.
Naši gosti so bili: nadškof Šuštar, škof. dr Janez Jenko, škof Metod Pirih, nadškof Alojz Uran, prof. Janez Bogataj, prof. Lojze Peterle, dr. Rebula in ga. Zora Tavčar, dr. Zerzer.
Pri nas so nastopili: Ribniški Oktet, Logaški oktet, Kvintet Sonček, Pevski zbor iz Sel, Ansambel Slovenija, Kamniški koledniki itd.

Slovenski instrumentalni ansambel je z vajami pričel v tem domu. Skrbi za glasbene užitke in razvedrilo na raznih slovenskih prireditvah tako v drugih slovenskih domovih naše skupnosti kakor tudi v drugih evropskih društvih.

Dvorana doma, ki služi za kulturne, prosvetne in zabavne prireditve, večkrat tudi za družinska kosila, se ob nedeljah spremeni v bogoslužni prostor, kjer je redna slovenska sv. maša pod varstvom podobe naše Marije Pomagaj.
K maši prihaja od 60 do 80 ljudi. Za mašo preskrbi vse potrebno g. France Korošec.
Petje spremlja na orgle g. Janez Žnidar. Sedanji dušni pastir je msgr. Jure Rode.
Pri nas pa večkrat mašujejo tudi drugi duhovniki. Redno nas okoli avgusta obišče g. Marjan Bečan.

Dom vodi odbor, ki je izvoljen vsaki dve leti na rednem občnem zboru. Dobiva se na rednih sejah. Gojimo dobre odnose s tukajšnjo občino Vicente Lopez in vlado province Buenos Airesa. Tako smo tudi dosegli oprostitev občinskih taks in davka na nepremičnine, kar predstavlja precejšnjo olajšavo pri vzdrževanju doma.

Slovenski dom v Carapachayu je delček Slovenije v svetu. Zgradili so ga ljudje, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino zaradi nasilja komunizma po drugi svetovni vojni. Tu že drugi in tretji rod ohranja slovenske vrednote v veri, pridnosti in poštenju, ki so ponos Slovencev v Argentini.

Mladi so dobri in zvesti argentinski državljani, saj je Argentina njihova domovina.
Hočejo pa ostati zvesti veri in slovenskih koreninam, zato pričakujejo, da se jih smatra kot enakovreden del svobodne in samostojne Republike Slovenije.

November 2007