Prilika, ki smo jo slišali v današnjem evangeliju, nam govori o Božjem kraljestvu kot o svatbi (prim. Mt 22,1-14). Glavna oseba je kraljev sin, ženin, v katerem z lahkoto opazimo Jezusa. V priliki ni nikoli omenjena nevesta, temveč le o številnih povabljenih, tako želenih in pričakovanih. Ti povabljeni smo mi, vsi mi, kajti z vsakim od nas želi Gospod »obhajati svatbo«. 

Na jesensko 28. nedeljo med letom so k Mariji Pomagaj priromali številni romarji, iz različnih delov naše dežele. osrednjo romarsko sveto mašo ob 10. uri je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval rektor, dr. p. Robert Bahčič. V pridigi je spregovoril o današnji Božji besedi:

“Kdo se ne bi udeležil kraljevske gostije, če bi bil nanjo povabljen in to še zastonj in brez obveznega darila? In čudno, da si vsi to odpovedo. In vendar ima ta prilika odrešenjsko sporočilo za vse človeštvo. Vsi smo božji svatje. Kako to, da nas kralj vabi na gostijo in ne na kakšno delo ali zagovor? Tudi, ko se ne odzovemo, se njegova velikodušnost ne ohladi, se ne užalosti. Namesto tega razširi krog povabljenih na vse ljudi.

Svatba, ki jo je kralj priredil svojemu sinu ter nanjo povabil vse ljudi, se je uresničila v dvorani zadnje večerje, kjer je Jezus obhajal svojo daritev sprave človeškega rodu z Očetom. Od takrat dalje smo vsi poklicani, da se udeležimo te gostije.

Ne vem, če ste opazili, ampak nikoli ne govorimo o nevesti. Kako čudno, kajne? Tukaj pa so glavna tema gostje.

Pridite na svatbo, vse je pripravljeno. Kakšno povabilo. Bog kliče vse, da bi večno živeli z njim. Ko pokliče Bog, ki je sama Lepota, je treba nanjo odgovoriti. Evangelij nam jasno pove, da so odgovori zelo različni. Odgovore na povabilo na pripravljeno gostijo lahko razdelimo v štiri skupine:

Prva skupina, ki se ne zmeni za Lepoto. To so tisti, ki se ne znajo več čuditi lepemu, njihove oči srca so zamegljene, so slepi za lepoto. Eden gre na njivo, eden po kupčiji.

Druga skupina so tisti, ki so lepoto že okusili, a so jo potem izgubili. Zakaj, ker niso bili pripravljeni storiti koraka naprej v rasti v svetosti. Niso še stopili v Božjo logiko odpuščanja in svatbe, radosti in veselja. Namesto tega so služabnike zgrabili, osramotili in pobili.

Tretja skupina govori o človeku, ki je prišel na svatbo, a ni imel svatovskega oblačila. Tu smo takrat, ko se odločimo za dobro, ampak postanemo nezvesti. Ko si tako pustimo sleči naše svatovsko oblačilo, pristanemo zunaj, v temi, kjer je jok in škripanje z zobmi.

Četrta skupina pa so tisti, ki sprejmejo Lepoto, nanjo odgovorijo s svojim življenjem. To pomeni živeti z Bogom in se pridružiti svatbi. Bog nas vabi, da z njim postanemo povezani v vsakdanjem življenju. Ta svatba, ta povezanost z Bogom nam govori, da tudi naše solze dobijo drugačno vrednost, ker postanejo tudi Božje solze. V združenju z Njim znamo biti, kot smo brali v drugem berilu, revni in tudi v obilju, lačni, siti, v pomanjkanju. Torej, vse zmoremo v Njem, ki nam daje moč.

To je naše življenje. Bog, kljub zavrnitvam, ne odpove praznovanja in gostije.

Kaj je naša glavna jed? Jezus sam nam je na to odgovoril: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo.« (Jn 4,34) To je tudi naša glavna jed in vse njegove zapovedi lahko združimo v eno: ljubi Boga in ljubi bližnjega. To je naša glavna jed, potem ne bomo izključeni od gostije na katero smo povabljeni.” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF