‘Odprite vrata Kristusu’

Pri Mariji Pomagaj na Brezjah danes poteka molitveni dan za duhovne poklice za ljubljansko nadškofijo. Somaševanje je na trgu pred baziliko vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Naslov letošnjega molitvenega dne ‘Odprite vrata Kristusu’, v spomin na 30. obletnico obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Ob nastopu svoje papeške službe je izrekel besede, ki ostajajo večne za vse čase: »Ne bojte se! Odprite, na stežaj odprite vrata Kristusu!«

Molitveni dan smo ob 9. uri pričeli z molitveno uro za duhovne poklice, ki jo je pripravila s. Štefka Klemen OSU. Molitveno uro so vodili romarji in duhovniki dekanije Kamnik.

Sveto mašo je ob 10. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ob njem je somaševal pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar ter številni duhovniki ljubljanske nadškofije. Svete maše se je udeležilo tudi preko 80 ministrantov.

Nadškof Zore je v pridigi najprej pozdravil romarje, ki so na različne načine priromali k Mariji Pomagaj: “Iskreno vas pozdravljam pri Mariji Pomagaj na Brezjah, kjer se verni kristjani naše nadškofije vsako leto zberemo, da po njej Gospodarju žetve prinesemo svojo veliko prošnjo, naj pošlje delavce na svojo žetev. Sem smo priromali na različne načine. Občudujem vse, ki ste priromali peš in v naporu poti prečiščevali svoje misli in srca ter izročali Bogu svoje prošnje in prošnje naše krajevne Cerkve. Zahvaljujem se vsem, ki ste se pripeljali s kolesi ali na druge načine; tudi pri vas je napor prečiščeval romanje in ga spreminjal v daritev za brate in sestre, za našo Cerkev, v kateri živimo svojo vero in se učimo, kako jo posredovati drugim. Prisrčen pozdrav tistim, ki ste priromali kot župnije, z avtobusi. Vi ste v občestvu očiščevali misli in namene ter jih v občestvu polagali v Božje srce, v srce njega, ki je usmiljen in milostljiv. Romanje v občestvu je utrjevalo vaše upanje in zaupanje v Božjo dobroto in usmiljenje.”

V nadaljevanju se je nadškof Zore zahvalil vsem molivcem za duhovne poklice: ” Ob molitvenem dnevu za nove duhovne poklice se najprej zahvaljujem vsem različnim pobudam, ki so se oblikovale v naših občestvih in je njihov namen molitev za duhovne poklice. Vem, da se po večini naših župnij molivci mesečno ali celo tedensko zbirajo pred Najsvetejšim, da bi mu pripovedovali, da naši Cerkvi primanjkuje duhovnih poklicev. Prav tako se zahvaljujem vsem ostarelim in bolnikom, ki vztrajno držijo v rokah rožni venec, prebirajo njegove jagode in izpolnjujejo Jezusovo naročilo o prošnji h Gospodarju žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. Iskrena zahvala tudi vsem bolnim, ki svoje dolge noči in svoje bolečine in stiske polagate pred Božje srce za nove duhovne poklice. Vsem hvala za vse oblike, s katerimi izpolnjujete našo krščansko poklicanost in dolžnost molitve za nove duhovne poklice.”

“Apostol Pavel nas v današnjem berilu vabi k edinosti. Živimo namreč iz enega kruha in življenje prejemamo iz enega keliha. Ne gre zgolj za obredje, ki ga ponavljamo iz dneva v dan, iz tedna v teden. Ne. Kristusovo telo je resnična jed in njegova kri je resnična pijača, kakor je on sam zatrdil v shodnici v Kafarnaumu (prim. Jn 6,55). Kristusova Cerkev, vsi njeni člani, živimo iz Njega in moramo živeti iz Njega. Jezus je rekel, da je prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju (Jn 10,10).

Zato je pomembno, da molivci za nove duhovne poklice živimo iz iste duhovne hrane, v kateri se nam podarja sam Gospod Jezus. Dejal je namreč: »Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih« (Mt 18,19). Brez dejavnega sodelovanja pri Gospodovi večerji, kjer je sam dejal, da je srčno želel to velikonočno jagnje jesti z nami, ne bomo mogli biti eno med seboj in naše prošnje bodo umirale v naših srcih; naša edinost jim daje življenje in jih dviga pred obličje nebeškega Očeta.” Je še poudaril nadškof Zore ter nadaljeval: ” Samo če se bomo molivci za nove duhovne poklice zares srečevali in povezovali v daritvi svete maše, bomo znali prepoznati in zavračati vse tisto, kar ne prihaja od Gospoda, obenem pa bo naša zakoreninjenost v Jezusa Kristusa prinašala v naše življenje dobre sadove. To bo naše najmočnejše oznanilo evangelija in največja privlačnost naših skupnosti: sadovi, ki rastejo v našem življenju iz povezanosti z Bogom.

To nas bo oblikovalo v prave molivce za duhovne poklice. Včasih imam občutek, da nas molitev za nove duhovne poklice nekako vedno pušča zunaj; kot da vedno molimo za nekoga drugega, na nekam drugem mestu. Boga prosimo, naj potrka na sosedova vrata, na vrata tega ali onega fanta oziroma dekleta. V molitvi nam naša vrata skorajda ne pridejo na misel. V naši molitvi in v naših prošnjah za nove poklice ostajajo zaprta. Ne da bi to izrecno hoteli, ne da bi potegnili zapahe na vratih svoje duše, ne! Preprosto ne pomislimo nanje.”

“Danes je tudi priložnost, da vam povem, da vaše molitve in življenje iz Jezusove daritve rodijo sadove: letos se je že enajst fantov iz naših župnij odločilo, da hočejo preveriti svoj duhovni poklic v pripravljalnem letniku. Ko vas prosim za molitve za nove duhovne poklice, vas enako goreče prosim, da molite tudi za tiste, ki so na poti razločevanja svoje poklicanosti, in za vse nas, ki že leta oziroma desetletja iz dneva v dan izgovarjamo svoj: »Tukaj sem, Gospod, ker si me poklical.«

Nagovoriti želim tudi tiste, ki še oklevajo. Tudi ti, dragi mladi kristjan, ki čutiš v srcu klic, vendar oklevaš, ker nisi prepričan vase, tudi ti »odpri vrata Kristusu.« Ne kliče svetnika, ne kliče genija: kliče tebe in ti obljublja svojo bližino in svojo pomoč: »Jaz bom s teboj vse dni življenja.«

In ti, Mati Marija, ki si sledila svojemu Sinu in postala Mati Cerkve in Mati duhovnikov, položi naše prošnje predenj, ki je v Kani na tvojo besedo storil prvi čudež, po katerem so navzoči verovali vanj. Stoj nam ob strani, da bomo storili to, kar nam govori, da bomo njegov evangelij prinašali našemu času, ki ga tako zelo potrebuje. Marija, povej svojemu Sinu: Gospod, duhovnikov nam daj!” Je pridigo zaključil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Po pridigi je nadškof Zore sprejem pripravnike za diakonat in prezbiterat. Ob koncu svete maše se je g. Jure Ferlež, vodja Škofijske komisije za duhovne poklice, zahvalil gospodu nadškofu za darovanje svete maše, p. Robertu Bahčiču, rektorju svetišča, za gostoljubje, duhovnikom za somaševanje in ministrantom za sodelovanje pri sveti maši. Molitveni dan se je zaključil s srečanjem ministrantov z nadškofom ter prijetnim druženjem.

Pripravila: AEF

FOTOGRAFIJE

AVDIO DATOTEKE

pridiga, nadškof Stanislav Zore

sprejem kandidatov v diakonat

12. september 2026