“Marijino vnebovzetje niso oblaki in daljave!”

Marijino vnebovzetje je praznik upanja in zaupanja v življenje, je eden od glavnih poudarkov današnjega praznika. Na največji Marijin praznik, slovesni praznik Marijinega vnebovzetja, se je pri Mariji Pomagaj že od jutra zbiralo veliko romarjev.

Osrednjo praznično sveto mašo je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. ob njem sta somaševala p. Robert Bahčič, rektor svetišča ter g. Boštjan Prevc, nadškofijski tajnik. Pri sveti mašo so sodelovali bogoslovci, frančiškanski novinci, narodne noše, s petjem je sveto mašo obogatil domači pevski zbor, pod vodstvom ga. Marjete Anderle.

V uvodu v sveto mašo je številne romarje pozdravil rektor svetišča. dr. p. Robert Bahčič. Nadškofu Stanislavu Zoretu se je zahvalil za darovanje slovesne svete maše, obenem pa se je novinarjem zahvalil, da bodo z Brezij ponesli lepe novice.

Nadškof Zore je v pridigi najprej spregovoril o današnjem prazniku: “Marijino vnebovzetje, ki je največji Marijin praznik v Katoliški Cerkvi, povabi množice romarjev, da se napotijo iz svojih domov in se podajo v bližnja ali daljna Marijina svetišča, da bi bili deležni sporočila današnjega praznika in da bi jim romanje k Mariji pomagalo prenoviti življenje in mu povrniti tisti smisel, ki jim bo pomagal, da bodo svoje dneve, ki so včasih dolgočasno podobni drug drugemu, mogli doživljati kot izpolnjevanje Božje volje.”

“Mi smo danes prišli na Brezje, v Slovensko narodno Marijino svetišče. Sem prihajamo s posebnim zaupanjem, saj jo tukaj nagovarjamo kot Marijo Pomagaj. Brezjanska Marija Pomagaj je v srcu vernosti našega človeka. K njej prihajamo, da bi ji preprosto izročili vse, kar nas v življenju presega. Sem prihajamo v spoznanju, da tolikokrat potrebujemo njen pogled, njen nasmeh, predvsem pa njeno spodbudno besedo in da potrebujemo Sina, ki ga drži v svojem naročju in ga izroča nam. Nehote se ob srečanju z Marijo Pomagaj in njenim Sinom v človeku utrne odmev Pavlovega stavka: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč« (Flp 4,13).

Zato vas danes vse iskreno pozdravljam pri Mariji Pomagaj. Naj se na današnjem romanju poživijo in utrdijo vaša vera, upanje in ljubezen. Ne premišljujte, kaj ji boste povedali. Ne razmišljajte, kako bi jo lahko nagovorili. Ne zadržujte svojega srca. Preprosto odprite svoje duše in pred svojo nebeško Mater izlijte svoje življenje: v hvaležnosti za vse lepo in dobro, s čimer ste blagoslovljeni, ter v neizmernem zaupanju za vse težko in boleče, zaradi česar včasih ječite in jočete in morda ne morete spati. Ne zadržujte se. Ko boste stali pred njeno podobo, vam želim, da bi v resnici doživeli molitveno predanost, ki jo izražajo verzi: »Spomni se, Mati, da še nikoli nisi nikogar zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal. S tem zaupanjem hitim k tebi in pred teboj zdihujoč stojim. Ne zavrzi, Mati besede, mojih besed temveč me poslušaj in usliši.

Bistvo današnjega praznika je, da Bog tistega, ki ga ljubi, ne pusti v grobu. Ne prepusti ga smrti in trohnobi, ampak ga vzame k sebi, v življenje, ki presega vsa naša pričakovanja. Marijino vnebovzetje niso oblaki in daljave. Marijino vnebovzetje je praznik upanja, v katerem je ljubezen do Boga izpolnjena z bližino, ki je nič in nihče več ne more izničiti. V tisto bližino, v kateri zmaji zla, hudega, greha in podzemlja, v kateri zmaji, ki hočejo požreti življenje, ki hočejo požreti novorojenega in njo, ki ga je rodila, izgubijo svojo moč in ne morejo nikomur več škodovati.

Z Marijino vero postanimo tkalci upanja v našem svetu; to kar smo in kar imamo, delimo z drugimi, da bo Jezusova navzočnost rasla med nami in da se bo oblikovalo njegovo kraljestvo. Naj naš čas postane prehod, v katerem Duh oblikuje zrelost civilizacije ljubezni v našem življenju. Gospod še naprej vse dela novo in v vsakem obdobju ohranja odprto možnost, da postane zgodovina odrešenja v luči učlovečenja, je zapisal papež Leon v svoji prvi okrožnici Magnifica humanitas – veličastna človeškost.

Dragi bratje in sestre kristjani. Ker hočemo v vsej ponižnosti biti sodelavci pri oblikovanju Božjega kraljestva ljubezni, ker hočemo dejavno odpirati prostor srca in družbe za delovanje Božje modrosti, previdnosti in ljubezni v našem in jutrišnjem svetu, vas povabim, da se skupaj izročimo Božji Materi Mariji in po njej Njemu, v katerem živimo, se gibljemo in smo. Amen!” Je pridigo zaključil nadškof msgr. Stanislav Zore.

Slovesnost se je zaključila s posvetitvijo Mariji, v kateri so verniki skupaj z nadškofom izročili svoje življenje njeni materinski priprošnji in varstvu ter prosili, naj jih vodi k njenemu Sinu Jezusu in jih ohranja v veri, ljubezni in upanju.

Osrednje svete maše se je udeležilo preko 3000 romarjev, ki so bogoslužje spremljali na trgu pred baziliko, v parku ob baziliki ter Parku miru. Bogu hvala in Mariji za milost, da smo največji Marijin praznik praznovali skupaj s številnimi romarji.

Pripravila: AEF

FOTOGRAFIJE

AVDIO DATOTEKE

pridiga, nadškof Stanislav Zore

15. avgust 2026