Danes obhajamo 10. nedeljo med letom. Osrednje romarske svete maše, ob 10. uri, 11.30 in 16. uri so bile na trgu pred baziliko Marije Pomagaj. Udeležilo se jih je veliko romarjev, posameznikov in skupin, iz domovine in tujine. Ob 10. uri so bili prisotni romarji s Poljske, ob 11.30 romarji župnije Ljubljana-Šentvid, ob 16. uri pa romarji župnije Šmartno ob Paki.
Ob 10. uri je sveto mašo daroval rektor svetišča, p. Robert Bahčič, ki je v pridigi spregovoril o današnji Božji besedi: “Ganljiva je pripoved današnjega evangelija. Apostol Matej spregovori o tem, kar je Jezus naredil njemu samemu. Matej zasliši klic neznanca, da naj gre za njim in naj vse zapusti. Matej, zanimivo, ne sprašuje, kdo je ta neznanec, ampak nemudoma odgovori in gre. Od te odločitve ni več zapustil dvanajsterih. Pri Mateju gre za vero, o kateri spregovori apostol Pavel v drugem berilu, ko govori o Abrahamu, ki je verjel Božji obljubi, da bo oče mnogih narodov, kljub visoki starosti.
Sledi gostija v Matejevi hiši in farizeji, ki so se imeli za najbolj pravične in stroge v izpolnjevanju postave, izrečejo opazko, ampak ne Jezusu neposredno, ampak njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?« Iz zapisanega je razvidno, da je Jezus slišal njihovo opazko in jim reče: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.« Jezus ne obsoja obrede kot take, ampak jim želi tudi povedati, da zanemarjajo glavno zapoved usmiljenja. Jezus je prišel klicat ljudi k spreobrnjenju, kar beremo na začetku njegovega oznanjevanja. Tu lahko sklepamo, da pravičnih ni.
Kaj si Gospod želi? Si želi žgalnih daritev ali odprto srce, ki zna biti z Njim?
Jezus je prišel zato, da bi nas naredil pravične. V drugem berilu smo slišali: »Bil je izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je vstal zaradi našega opravičenja.« To nam pove, da nas grešnike želi narediti za pravične. Ko človek sliši oznanilo, da je Kristus umrl za naše grehe, da prav za naše grehe ter to verujemo in v Jezusu prepoznamo Odrešenika, se človek po Svetem Duhu pokesa svojih grehov in začne gledati na svoje življenje v drugačni luči. To pomeni, umreti s Kristusom in z njim vstati.
Tudi sv. Frančišek, ko letos obhajamo 800. letnico njegove smrti, je v kraju Poggio Bustone, ko se je umaknil v samoten kraj in tam molil, premišljeval o svojih grehih in ponavljal: »O Bog, bodi milostljiv meni grešniku;« počasi v svojem srcu začutil neizmerno veselje in sladkost.
Bog mu vse odpušča in vstopa v stanje milosti. Dobil je razodetje o popolnem odpuščanju vseh njegovih grehov.
Prerok Ozej, ki je živel v 8. stoletju pred Kristusom, nam je v prvem berilu povedal, da Bog ljubi svoje ljudstvo kot Oče. Bog v svoji ljubezni ni popuščal. Kakor to dela človek. Vedno nagovarja ljudstvo in ga vabi k sebi. Bog je poln usmiljenja in ljubezni.
Prerok sprašuje izvoljeno ljudstvo: »Kaj naj ti storim, Efrájim? Kaj naj ti storim, Juda?« Nato jim takoj očita neiskrenost in nepripravljenost, da bi ga poslušali: »Vaša ljubezen je kakor jútranji oblak, kakor rosa, ki zgodaj odide.« In takoj za tem izvemo jasno nalogo prerokov: »Zato sem jih tesal po prerokih.« Zakaj spreobrnjenje ljudstva ni pravilno? Zato, ker računajo na zunanje daritve, ne da bi pri tem podvrgli svojo voljo Božjim zapovedim. Ni obsojanja obrednih daritev, kar tudi Jezus ne obsoja, ampak da zanemarjajo glavno zapoved ljubezni in usmiljenja. Hvala, da je Jezus prišel iskat grešnike. Vse bo našel, samo tistih ne, ki imajo sebe za pravične.
Marija prečista, vseh milosti vir, prosi za nas!” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.
Pripravila: AEF