Na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi je na Brezje priromalo več kot 300 dijakov in dijakinj prvih in drugih letnikov Škofijske klasične gimnazije iz Zavoda sv. Stanislava skupaj s profesorji in duhovnimi spremljevalci. Mladi romarji so se na pot podali po stari romarski tradiciji, to je z vlakom in peš.

Najvztrajnejši so romanje začeli že v Kranju in prehodili približno 25 kilometrov dolgo pot do narodnega svetišča Marije Pomagaj. Večina dijakov se je z vlakom pripeljala do Otoč, od tam pa nadaljevala peš proti Brezjam.

Romanje na Brezje je ena najlepših in najbolj prepoznavnih tradicij Škofijske klasične gimnazije. Njegove korenine segajo v čas pred drugo svetovno vojno, po ponovni ustanovitvi gimnazije pa je bilo obnovljeno na pobudo nadškofa Alojzija Šuštarja. Romanje je povezano tudi z ustanoviteljem zavoda, Antonom Bonaventuro Jegličem, velikim Marijinim častilcem, ki je svojo duhovno pot začel prav na Brezjah.

Vrhunec današnjega romarskega dne je bila sveta maša pri zunanjem oltarju Bazilike Marije Pomagaj. Somaševanje je vodil šolski kaplan Gregor Bregar, skupaj z njim pa je somaševal tudi gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah, p. Tadej Inglič.

V pridigi je kaplan Gregor Bregar spomnil, da je praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi priložnost za globlje premišljevanje o skrivnosti svete Evharistije. Poudaril je, da je v njej navzoče celotno Jezusovo odrešenjsko delo: »Jezus je iz nebes prišel na zemljo in prejel našo človeško resničnost. Bil je lačen, žejen, osamljen in s tem vstopil v največjo bližino vsakega človeka, da bi vedeli, da nas Bog nikoli ni zapustil.«

Dijake je posebej nagovoril z mislijo, da je za resnično doživljanje svete maše potrebna vera: »Ne čustva, ne neka zunanjost, ampak odločitev srca: Gospod, verujem, da si to, kar mi praviš, in da te želim v življenju posnemati.« Ob tem je poudaril, da se kristjan po prejemu Evharistije spreminja v Kristusovo podobo in je poklican, da njegovo ljubezen prinaša v svet.

V nadaljevanju je spregovoril o Jezusovi skromnosti v sveti Evharistiji: »Jezus namenoma ohranja Evharistijo kot skrivnost. Ne želi se vsiliti človeku, ampak želi, da se zanj svobodno odločimo.« Prav ta ponižnost po njegovih besedah omogoča, da se človek Bogu približa brez strahu in ga sprejme v svoje življenje.

Posebej slikovito je sveto mašo opisal kot kraj srečanja nebes in zemlje: »Sveta maša je kot veliko vozlišče med nebesi in zemljo, kjer prihaja Gospod z vsemi svojimi milostmi, mi pa prihajamo s svojimi prošnjami in življenjem.« Tako je mlade spodbudil, naj svoje skrbi, odnose in življenjske izzive vedno znova prinašajo pred Boga.

Pridigo je sklenil s povabilom k popolnemu zaupanju Kristusu: »Gospod, popolnoma se ti predam. Živi v meni, spremeni me v sebe samega, da te bodo tudi drugi spoznali.«

Pri bogoslužju so dijaki aktivno sodelovali z branjem beril, prošnjami in petjem. Po končani sveti maši so se utrujeni, marsikdo tudi z ožuljenimi nogami, a bogatejši za izkušnjo skupne poti, molitve in prijateljstva odpravili nazaj proti Šentvidu.

Romanje na Brezje tako ostaja dragocena dediščina, ki povezuje generacije dijakov ter mlade spodbuja k zaupanju v Boga, medsebojni povezanosti in hvaležnosti za prejete darove.

Pripravila: UV