Na soboto ob prazniku svetega Florijana se že 21. let pri Mariji Pomagaj srečujejo gasilke in gasilci iz različnih slovenskih gasilskih društev. Letošnjega vseslovenskega romanja se je udeležilo 155 gasilcev in gasilk, iz 22 društev.
Gasilke in gasilci so se v lepem sončnem vremenu zbrali pred gasilskim domom Brezje, kjer so formirali t.i. ešalone in odšli do bazilike Marije Pomagaj. V baziliko so vstopili skozi sveta vrata. Slovesno somaševanje je v baziliki Marije Pomagaj vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Ob njem je somaševal rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič.
V uvodu v sveto mašo je prisotne pozdravil g. Metod Gaber, član PGD Brezje: »Dobrodošli pri Mariji Pomagaj na Brezjah, kjer danes obhajamo že enaindvajseto romanje gasilcev. Naše romanje je že trdno zasidrano v tradiciji, a vsako leto znova prinaša svež pomen – tako v duhovni kot tudi v skupnostni povezanosti. … V preteklem letu smo slovenski gasilci še enkrat več dokazali, da smo predani služenju ljudem – ob naravnih nesrečah, požarih in vseh drugih izzivih. Posebej hvaležni smo, da smo se z vseh intervencij – tudi tistih najtežjih, kot je bil požar na Trstelju – vrnili živi in zdravi k svojim bližnjim.
Morda se kdo vpraša, zakaj gasilci romamo. A v resnici je odgovor preprost: zbrani smo tu, da se zahvalimo za varstvo, da prosimo za moč, pogum in zdravje, zase in za vse člane gasilske organizacije – tudi za tiste, ki jim vera morda ni blizu. Romanje nas ne deli, ampak nas povezuje. Zato danes še posebej prosimo: naj med nami raste medsebojno razumevanje, solidarnost in složnost – vrednote, ki jih kot gasilci nosimo s seboj v vsako intervencijo, pa naj bo to na terenu ali v vsakdanjem življenju.« Je uvod zaključil g. Metod Gaber.
Škof Šuštar je v pridigi najprej spregovoril o zavetniku gasilcev, svetem Florijanu: »O življenju sv. Florijana ne vemo veliko. Najverjetneje je prihajal iz Norika, čeprav ga zgodovinski viri postavljajo tudi v druge kraje. Med preganjanjem za časa cesarja Dioklecijana je izšel v rimski provinci Norik ukaz, da mora vsakdo darovati rimskim državnim bogovom ali pa umreti. Večina kristjanov (med njimi je bilo tudi veliko vojakov) je vztrajala v svoji veri, zato so jih dale oblasti pozapreti. Florijan je za to izvedel v svoji odsotnosti, ko pa se je vrnil v mesto, se je brž odločil, da bo zaprtim kristjanom vliv poguma s svojim zgledom. Brez strahu je priznal, da je kristjan in da je za Kristusa pripravljen trpeti tudi najstrašnejše muke. Medtem ko so ga trpinčili, je obrnil oči k nebu in molil za pomoč. Naposled je bilo odločeno, da ga vržejo v reko. Okoli vratu so mu zavezali težak kamen, vendar ga še niso potisnili v reko. Mimo pa je prišel neki mladenič, ki je Florijana sunil in zvrnil v reko. Ko se je to zgodilo, je mladenič hipoma oslepel.
Marsikaj se pri njem lahko naučimo. Nagovarja nas k sprejemanju trenutnih razmer ter k zaupni prošnji za Božjo pomoč. Kot se je on obračal k Bogu in hkrati tolažil ter spodbujal k zvestobi verne kristjane, tako smo tudi mi nagovorjeni, da obračamo oči k Bogu in se mu izročamo v varstvo. Marsikdaj se čutimo ljudje v življenju nemočne – to je še posebej vidno ob naravnih in drugih nesrečah: ogenj, požari v naravi, voda, poplave in razne druge nesreče… Kako smo takrat občutljivi in prosimo za pomoč. Hkrati pa čutimo hvaležnost za varstvo in pomoč, tako s strani Boga kot dobrih ljudi.
Biti gasilec je poklic in poslanstvo – od Boga, od Očeta, ki ljubi vse otroke. Gasilec je poklican, da izkazuje nesebično pomoč in ljubezen do ljudi. Še prej pa je pomembno, da se sam čuti ljubljenega: tako od ljudi, kot od Boga. Božja beseda, posebej v evangeliju nam govori, kako je Jezus razodeval Božjo ljubezen do apostolov.
Tudi mi smo podobni apostolom. Želimo od blizu videti konkretna dela ljubezni, tisto ljubezen, ki se je lahko dotaknemo in ne le ljubezni v čustvih in besedah. Znamenje za prisotnost Boga: ljubezen, edinost, veselje. Ta znamenja in razpoložljivost odpira pot vsem drugim lepim vrednotam. Vsi se učimo od Jezusa, kako se je obnašal med apostoli in drugimi ljudmi.
Veliko zaslug in hvaležnosti priznavamo vam gasilcem: tako v domačem okolju, tako v sosedstvu, pri požarih in nesrečah. Pri velikih nesrečah kot so bili požari na Primorskem, potem poplave, prometne nesreče in drugo.
Služenje bližnjemu je služenje Jezusu: – meni ste postregli, bo Jezus rekel ob sodbi. Dragi gasilci in gasilke, priporočam vas Božjemu varstvu – pa tudi posebej tukaj na Brezjah Mariji Pomagaj. Vi pomagate drugim; Marija pa naj pomaga vam, vašim družinam, domačim in tudi vsem ki vas spremljajo. Amen.« Je pridigo zaključil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Ob koncu svete maše se je mašnikom, pevcem in vsem ostalim sodelujočim zahvalil g. Metod Gaber. »Še enkrat hvala za vašo prisotnost, podporo in gasilski duh. Naj nas božja pomoč spremlja do naslednjega – 22. romanja – prihodnje leto. In naj vas na koncu pozdravim z gasilskim pozdravom: Na pomoč!«
Sledilo je skupinsko fotografiranje, blagoslov vozil pred baziliko ter druženje pred gasilskim domom Brezje.
Člani PGD Kamnik so se romanja udeležili v uniformah, ki so jih izdelali po rekonstrukciji slovesnih uniform iz leta 1910.

Pripravila: AEF

Fotografije